Prova di lingua slovena classe III secondaria di primo grado

(1)

PRVI DEL (A)

KDO SI, MUC?

Mnogi veliki pisatelji so imeli ob sebi mačke. Pisatelj je podoben mački; ure in ure se valja po postelji in bolšči v strop, potem pa skoči k mizi in napiše knjigo. Stari ameriški pisatelj Edgar Allan Poe je napisal zgodbo o možu, ki je ubil svojo ženo in jo zazidal v steno hiše, da je ne bi odkrili policaji. A ko so prišli policaji, da bi razkrili umor, se je iz zidu oglasila mačka – skupaj s

5

truplom je nevede zazidal v zid svojo črno mačko, ki ga je izdala.

Lani spomladi se je pod streho moje drvarnice izleglo leglo mačkic. Vse so bile tigraste, le ena je bila čisto črna. Njegova mama, ki se mi nikoli ni pustila prijeti, še približati ne, jih je naučila, da so bežale pred mano, čeprav sem jim dajal piti sladko mleko. Popile so ga ponoči, ko sem jaz spal. Brž ko sem se

10

prikazal na terasi ali v drvarnici, so se razbežale in izginile kot kafra.

A poleti, ko so bile že malo večje, se je nekaj spremenilo. Niso več zbežale, ampak so se malo oddaljile in me opazovale od daleč. Samo črni muc – kajti bil je muc – je ostal v bližini. Druge so zbežale na travnik, črni muc je ostal na terasi in se skril pod mizo. Pozneje se je povzpel na klop in me opazoval od

15

tam. Če sem stopil proti njemu, je skočil dol in se malo umaknil, zbežal pa ni. Potem sem ga ignoriral. Hodil sem mimo njega. Niti pogledal ga nisem, on pa je ostal na terasi in mi sledil z očmi.

Nekega dne sem stal na robu terase in se razgledoval po travniku. Tedaj sem začutil, da se mi nekaj drgne ob nogo. Pogledal sem dol in zagledal črnega

20

muca, gledal mi je v oči.

»Oho,« sem rekel, »si se opogumil, črni muc?« »Meu,« je odgovoril.

Zato sem mu najprej dal ime Meu.

Naslednji dan sem ga lahko pogladil po hrbtu. Malo se je premaknil in potem

25

mi je sledil v hišo. Praskal je po preprogi in me gledal. Kamorkoli sem potem šel, je capljal za menoj in me opazoval. In ves čas je predel. Vsi drugi muci z mamo vred so še zmerom bežali. Samo črni muc je ostal pri meni.

»Kdo si, moj Meu?« sem rekel. Spomnil sem se na zgodbe o reinkarnaciji – ko se nekdo, ki umre, spremeni v nekoga drugega in kot drugi živi naprej. Se

30

(2)

Kdo je bil Meu?

Minilo je poletje in prišla je zima. Druge mačke so izginile, pri hiši je ostal samo črni muc. Velikokrat sem odšel v mesto in se vrnil šele čez nekaj dni, včasih teden ali dva – muc je bil tam, pritekel je iz drvarnice, se mi podrgnil

35

ob nogo in nenadoma začel presti. Nisem vedel, kaj je, medtem ko me ni bilo, jedel – morda je celo lovil miši. A mački se znajdejo, lahko da je potem gostoval pri drugih hišah v dolini.

Zvečer je ležal ob meni na postelji in skupaj sva gledala televizijo. Jedel je isto kot jaz – celo pico, ki sem jo prinesel iz picerije. Najraje pa je imel ribe, tako

40

kot jaz. Kadar sem se odpeljal v trgovino ali gostilno, se je skril v drvarnico, ko sem se pripeljal nazaj, je prišel na teraso in z menoj v hišo. Postal mi je pravi prijatelj.

Nekoč sva ponoči stala na robu terase in gledala zvezde. Sneg se je pod njimi iskril, kot da bi se v njem prižigale majhne lučke. V mucevem krožniku na

45

terasi je bila oglodana ribja kost, tako kot v mojem v hiši na mizi. Zvečer sva se gostila z morskimi ribami. V tistem trenutku sem se spomnil svojega prijatelja Mileta, ki je pred letom dni umrl. Spomnil sem se, kako sva nekoč sedela na strehi jadrnice, zasidrane na daljnem nenaseljenem otoku v Jadranskem morju, in gledala zvezde. V nekem trenutku je rekel: »Zdajle sem

50

našel naslovnico za tvojo knjigo.« Pokazal je v nebo, v zvezde: »Ozvezdje Jadran. Te zvezde, glej, bom dal na naslovno stran.«

Bil je slikar in oblikovalec in v kratkem naj bi izšla moja knjiga Ozvezdje Jadran z njegovo knjižno opremo.

Ozvezdje z otoka je preselil na knjigo.

55

Pogledal sem navzdol, k svojemu prijatelju črnemu mucu. »Zdaj vem, kdo si,« sem rekel, »ti si Mile.«

Iz črnega kožuha so gledale vame njegove svetle oči.

Pravi prijatelj nikoli ne umre. Samo spremeni se v neko drugo živo bitje in živi, dokler živiš ti.

60

(3)

A1. A1. A1.

A1. V katero književno vrsto/zvrst uvrščamo besedilo?V katero književno vrsto/zvrst uvrščamo besedilo?V katero književno vrsto/zvrst uvrščamo besedilo? V katero književno vrsto/zvrst uvrščamo besedilo?

________________________________________________________ A2.

A2. A2.

A2. O čO čO čem govori besedilo?O čem govori besedilo?em govori besedilo? em govori besedilo?

S križcem označi pravilen odgovor.

A. □ O pisateljevi navezanosti na dom. B. □ O pisateljevem odnosu do hrane. C. □ O pisateljevem prijateljstvu z mucem. A3.

A3. A3.

A3. KateroKateroKatero obdobje opisuje besedilo? Kateroobdobje opisuje besedilo? obdobje opisuje besedilo? obdobje opisuje besedilo?

A. □ Od poletja do jeseni. B. □ Od pomladi do zime. C. □ Od pomladi do jeseni. A4. A4. A4.

A4. Kaj iz drugegaKaj iz drugegaKaj iz drugega odstavka izvemo o mami mladih mačk?Kaj iz drugegaodstavka izvemo o mami mladih mačk?odstavka izvemo o mami mladih mačk?odstavka izvemo o mami mladih mačk?

___________________________________________________________ ___________________________________________________________

A5. Še enkrat preberi drugi in tretji A5. Še enkrat preberi drugi in tretjiA5. Še enkrat preberi drugi in tretji

A5. Še enkrat preberi drugi in tretji odstavek. S katero lastnostjo lahko povežemo odstavek. S katero lastnostjo lahko povežemo odstavek. S katero lastnostjo lahko povežemo odstavek. S katero lastnostjo lahko povežemo mlade mačke in

mlade mačke inmlade mačke in

mlade mačke in črnega muca? črnega muca? črnega muca? črnega muca?

Na črtico napiši ustrezno številko. V desnem stolpcu je ena beseda odveč.

mlade mačke ____ 1. radovednost črni muc _____ 2. zvestoba

(4)

A6 A6A6

A6. . . . Pisatelj pravi, da je muca Pisatelj pravi, da je muca Pisatelj pravi, da je muca ignoriralPisatelj pravi, da je muca ignoriralignoriralignoriral.... KKKKaj to pomeniaj to pomeniaj to pomeniaj to pomeni????

___________________________________________________________ ___________________________________________________________

A7 A7A7

A7. . . . Pisatelj je opazil, da se je muc opogumil, koPisatelj je opazil, da se je muc opogumil, koPisatelj je opazil, da se je muc opogumil, ko …Pisatelj je opazil, da se je muc opogumil, ko………

A. □ … se je prvič povzpel na klop. B. □ … se je na terasi skril pod mizo. C. □ … se je podrgnil ob njegovo nogo.

A8 A8A8

A8. . . . Po čem je muc dobil ime?Po čem je muc dobil ime?Po čem je muc dobil ime? Po čem je muc dobil ime?

__________________________________________________________

A9 A9A9

A9. . . . Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.Označi, ali so trditve pravilne ali napačne. Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.

Če je trditev pravilna, označi DA, če ni, označi NE.

Trditev Trditev Trditev

Trditev DADADADA NENE NENE Pisatelj je mladičem dajal mleko.

Mlade mucke so ostajale na terasi. Muc je sledil pisatelju in ga opazoval. Pisatelj je mucu preprečil vstop v hišo.

(5)

A10 A10A10

A10. . . . Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.

Zvečer sva se gostila z morskimi ribami.

Kaj pomeni Kaj pomeniKaj pomeni

Kaj pomeni glagol glagol glagol glagol gostiti segostiti segostiti se v tej povedi?gostiti sev tej povedi?v tej povedi?v tej povedi?

A. □ Streči gostom. B. □ Biti na obisku. C. □ Dobro jesti. A11

A11A11

A11. . . . Ob kateri priložnosti se je pisatelj spomnil na Mileta?Ob kateri priložnosti se je pisatelj spomnil na Mileta?Ob kateri priložnosti se je pisatelj spomnil na Mileta?Ob kateri priložnosti se je pisatelj spomnil na Mileta? Ko sta z mačkom …Ko sta z mačkom …Ko sta z mačkom …Ko sta z mačkom …

A. □ … opazovala nebo. B. □ … gledala televizijo. C. □ … jedla ribe.

A12 A12A12

A12. . . . Kaj je bil Mile po poklicu?Kaj je bil Mile po poklicu?Kaj je bil Mile po poklicu?Kaj je bil Mile po poklicu?

A. □ Ribič. B. □ Pisatelj. C. □ Slikar. A13.

A13. A13.

A13. Kako si sledijo dogodki v besedilu? Kako si sledijo dogodki v besedilu? Kako si sledijo dogodki v besedilu? Kako si sledijo dogodki v besedilu?

Njihovo zaporedje označi s številkami od 1 do 4.

___ Pisatelj ugotovi, kdo je muc. ___ Posebnosti črnega muca.

___ Zvezde obudijo spomin na prijatelja. ___ Muc in pisatelj se spoznavata.

(6)

A14 A14A14

A14. . . . Kaj imata skupnega besedi Kaj imata skupnega besedi Kaj imata skupnega besedi Kaj imata skupnega besedi ignorirati ignorirati ignorirati in ignorirati in in reinkarnacijain reinkarnacijareinkarnacijareinkarnacija? ? ? ?

A. □ Obe sta prevzeti besedi. B. □ Obe sta domači besedi. C. □ Obe sta žargonski besedi.

(7)

DRUGI

DRUGI DEL (

DEL (

DEL (B

B

B))))

ČRNA SMRT

V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdaj prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo* »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki

5

so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila po vsej celini. Povzročila jo je bakterija Yersinia pestis, ki naj bi izvirala iz Kitajske ali Indije, na ljudi pa so jo s podgan prenesle bolhe. A takrat ni tega nihče razumel, kar je strah pred neznanim samo še povečevalo.

10

Kje natančno je bil izvor pandemije črne smrti, ni povsem znano. Zelo verjetno se je kužna in hitro prenosljiva oblika bolezni najprej pojavila v Mongoliji in se naglo razširila po Kitajski. V italijanskih kronikah iz tistega časa je zapisana zgodba, da so okužbo v Evropo prinesle genovske trgovske ladje, ki so se vračale iz mesta Kafa ob Črnem morju, kjer je imela Genova trgovsko

15

postojanko. Kafa je bila hitro rastoče mesto, ki je živelo od trgovine med Daljnim vzhodom in Evropo. Ladje iz mediteranskih mest so od tod tovorile k evropskim kupcem eksotično blago, ki so ga iz Kitajske prenašale karavane. Trgovsko naselbino so po pripovedovanju genovskega kronista leta 1346 napadli Tatari in jo začeli oblegati. S seboj so iz Azije prinesli tudi bolezen, ki se

20

je med vojaki hitro širila. Njihov poveljnik je zato ukazal, da okužena trupla s katapulti izstreljujejo čez mestno obzidje. Če je zgodba resnična, je bila to verjetno prva uporaba biološkega orožja, ki hkrati priča tudi, kako nepredvidljivo je lahko takšno orožje in kako dramatične posledice ima lahko. Genovski trgovci iz naselbine so se vkrcali na ladje in pobegnili, a so s seboj

25

odnesli tudi smrtonosno bolezen. Ladje so najprej pristale v Mesini na Siciliji, kjer so jih prisilili, da so odpluli naprej proti Genovi. Ne glede na to, ali je zgodba o okuženih ladjah resnična, je zgodovinsko dejstvo, da je okužba dosegla italijanski polotok konec leta 1347. Januarja 1348 se je okužba razširila že v južno Francijo, poleti prispela do Pariza, v začetku leta 1349 pa

30

dosegla tudi Anglijo. Skandinavijo je okužba zajela šele leta 1350, Rusijo pa še kako leto pozneje.

(8)

Po različnih ocenah naj bi v nekaj letih zaradi pandemije črne smrti umrlo od trideset do petdeset odstotkov vseh prebivalcev Evrope. V le nekaj mesecih sta recimo pomrli kar dve tretjini firenških prebivalcev.

35

Kuga je posameznika lahko pokončala v manj kot treh dneh. Očividci so pripovedovali, da so ljudje odhajali v posteljo povsem zdravi, zjutraj pa so jim že bile štete ure. Giovanni Villani, zgodovinar iz Firenc, ki se je lotil pisanja kronike širjenja bolezni, je po poročilih umrl med pisanjem stavka: »In trajala je ta nadloga do …« Seveda v resnici ni izdihnil za pisalno mizo, je pa res, da je

40

nameraval stavek na koncu kronike dokončati, ko bo nadloga minila. A tega trenutka sam žal ni dočakal.

*pandemija − epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin

(Povzeto po: Sašo Dolenc, Od genov do zvezd: osupljive zgodbe iz sveta znanosti, Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije, 2017, str. 59–63)

(9)

B1. B1.B1.

B1. Kaj je tema besedila?Kaj je tema besedila?Kaj je tema besedila?Kaj je tema besedila?

A. □ Zgodovina bolezni. B. □ Zdravljenje bolezni. C. □ Znaki bolezni.

B2. B2.B2.

B2. O katerem zgodovinskem obdobju govori besedilo?O katerem zgodovinskem obdobju govori besedilo?O katerem zgodovinskem obdobju govori besedilo?O katerem zgodovinskem obdobju govori besedilo? A. □ O starem veku.

B. □ O srednjem veku. C. □ O novem veku. B3

B3B3

B3.... KdajKdajKdajKdaj je še prišlo do tako velikega števila žrtev?je še prišlo do tako velikega števila žrtev?je še prišlo do tako velikega števila žrtev?je še prišlo do tako velikega števila žrtev?

_________________________________________________________ B4

B4B4

B4.... ZaZaZaZakaj se v besedilu omenja mesto kaj se v besedilu omenja mesto kaj se v besedilu omenja mesto kaj se v besedilu omenja mesto Kafa? Kafa? Kafa? Kafa?

A. □ Ker je tam zaradi kuge umrla polovica prebivalcev. B. □ Ker se je od tam kuga verjetno začela širiti v Evropo. C. □ Ker je v poznem srednjem veku doživelo preporod. B5

B5B5

B5.... Napadalci mesta Kafa so prvič uporabili biolNapadalci mesta Kafa so prvič uporabili biolNapadalci mesta Kafa so prvič uporabili biolNapadalci mesta Kafa so prvič uporabili biološko orožje. Pojasni to trditev.oško orožje. Pojasni to trditev.oško orožje. Pojasni to trditev.oško orožje. Pojasni to trditev. _________________________________________________________________ _________________________________________________________________

(10)

B6 B6B6

B6.... Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.Označi, ali so trditve pravilne ali napačne.

Trditve Trditve Trditve

Trditve DADADADA NENENENE Kuga je najhujša bolezen v zgodovini človeštva.

Bolezen je v Evropo prišla s karavanami. Bolezen je najkasneje prišla v Skandinavijo.

Zaradi kuge sta umrli dve tretjini svetovnega prebivalstva.

B7. Preberi poved. B7. Preberi poved.B7. Preberi poved. B7. Preberi poved.

Očividci so pripovedovali, da so ljudje odhajali v posteljo povsem zdravi, zjutraj pa so jim že bile štete ure.

Izberi ustrezno razlago Izberi ustrezno razlago Izberi ustrezno razlago

Izberi ustrezno razlago za za za za podčrtan podčrtan podčrtan podčrtan deldeldel povedidelpovedipovedipovedi. . . .

A. □ Šteli so neprespane ure. B. □ Čez nekaj ur so zboleli. C. □ Bližal se je njihov čas smrti.

B8 B8B8

B8. . . . Koliko ljuKoliko ljuKoliko ljuKoliko ljudi v Evropi je pomorila kugadi v Evropi je pomorila kugadi v Evropi je pomorila kuga???? di v Evropi je pomorila kuga

_______________________________________________________________

B9 B9B9

B9.... Zgodovinar Giovanni Villani je pisal kroniko širjenja kuge. Ali jo je dokončal? Zgodovinar Giovanni Villani je pisal kroniko širjenja kuge. Ali jo je dokončal? Zgodovinar Giovanni Villani je pisal kroniko širjenja kuge. Ali jo je dokončal? Zgodovinar Giovanni Villani je pisal kroniko širjenja kuge. Ali jo je dokončal? Pojasni!

Pojasni!Pojasni! Pojasni!

(11)

B10. Preberi poved B10. Preberi povedB10. Preberi poved B10. Preberi poved....

S seboj so odnesli smrtonosno bolezen. Kaj je podčrtana beseda?

Kaj je podčrtana beseda? Kaj je podčrtana beseda? Kaj je podčrtana beseda?

A. □ Tvorjena beseda. B. □ Prvotna beseda. C. □ Prevzeta beseda.

(12)

TRETJI

TRETJI DEL (

DEL (

DEL (C

C

C))))

C

ZAKAJ JE MORJE SLANO?

Čeprav vemo, da voda ni omejena le na Zemljo, je njena količina še vedno tolikšna (obliva kar dve tretjini našega planeta), da Zemljo upravičeno označujemo za vodni planet. Kljub obilju pa imamo trenutno za pitje na voljo le en sam odstotek vode. Kar 97 odstotkov je je v morjih, ki zaradi slanosti niso primerni za pitje, preostali trije odstotki sladke vode pa so večinoma ujeti

5

v ledenikih.

Dobršen del dragocene »sladke« vode slej ko prej konča v morjih in oceanih. Ti se napajajo z milijoni vodotokov sladke vode in so kljub temu slani. Marsikdo se je zato najbrž že vprašal, zakaj je morje slano, reke, ki se iztekajo vanj, pa ne.

10

To vprašanje so si zastavili tudi znanstveniki in danes poznajo odgovor, čeprav oceani še vedno skrivajo veliko ugank. Domnevajo, da je v vseh morjih na Zemlji toliko soli, da bi lahko z njo prekrili ves planet, sloj soli pa bi bil približno dvakrat tako visok kot najvišje stolpnice v Sloveniji. Vendar pa v času, ko so na našem planetu pred slabimi štirimi milijardami let – ko se je njegova površina

15

dovolj ohladila, da je iz pare nastala voda – začeli nastajati oceani in morja, ti niso bili slani. Od kod se je torej v njih znašlo toliko soli?

Odgovor je že dolgo znan: sol je v morje prišla iz kamnin, v katerih je veliko osnovnih soli – od natrija, klora do kalija in še drugih, iz notranjosti Zemlje pa so jih z magmo izbruhali številni vulkani. Erozija je nato zaradi delovanja

20

atmosfere, v kateri sta bila med plini tudi dušik in ogljikov dioksid, soli osvobodila iz objema kamnin.

Iz vode, pomešane z ogljikovim dioksidom, namreč nastaja ogljikova kislina. Ta je v kislem dežju tisočletja spirala kamnine, bogate s solmi. Pri tem je sproščala v kamnino ujete soli in jih z deževnico odnašala v reke in jezera ter

25

vse do morja. Čeprav je šlo za izjemno malo soli, so milijoni rek v milijonih let postopoma povečevali slanost morske vode – ta proces se nadaljuje še danes. Že nekaj časa je znano, kakšna je slanost morja in da ta ni ves čas in povsod enaka. Odvisna je od taljenja ledu, dotoka rečne vode, izhlapevanja, dežja,

(13)

snežnih padavin, vetrov, valovanja in oceanskih tokov, ki sprožajo

30

horizontalno in vertikalno mešanje slane vode.

Po do zdaj znanih podatkih je najbolj slano Rdeče morje, čigar slanost je 40 ‰, in Perzijski zaliv, v katerem je stopnja izhlapevanja zelo visoka. Med oceani je najbolj slan severni Atlantski ocean. Njegova slanost je 37,9 ‰. V severnem delu Atlantika je najbolj slano Sargaško morje, ki obsega okoli pet

35

milijonov kvadratnih kilometrov zahodno od Kanarskih otokov. Rekord v slanosti ima verjetno zato, ker je to morje zelo toplo, zaradi česar tudi hitreje izhlapeva, pa tudi zaradi oddaljenosti od kopnega, saj vanj ne doteka sveža voda iz rek.

Najnižja je slanost v polarnih morjih, saj v morje stalno doteka sladka voda iz

40

talečih se ledenikov in nenehnih padavin. Tudi odročna morja z veliko dotoki, kot sta Baltsko in Črno morje, imata razmeroma nizko slanost (slanost Baltskega morja je med 5 in 15 ‰, slanost Črnega morja pa manj kot 20 ‰).

(14)

C1 C1C1

C1.... O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?

A. □ O pomanjkanju zalog sladke vode na našem planetu. B. □ O dejavnikih, ki vplivajo na slanost morij in oceanov. C. □ O vse večji onesnaženosti slanih vodnih površin.

C2 C2C2

C2. . . . Zakaj je razpoložljivost pitne vode na Zemlji zelo majhna?Zakaj je razpoložljivost pitne vode na Zemlji zelo majhna?Zakaj je razpoložljivost pitne vode na Zemlji zelo majhna?Zakaj je razpoložljivost pitne vode na Zemlji zelo majhna?

A. □ Ker sta dve tretjini vode v morjih, ki so slana. B. □ Ker je večina sladke vode ujeta v ledenikih. C. □ Ker se sladka voda v ledenikih prepočasi topi.

C3 C3C3

C3. . . . Kdaj so na našem planetu nastali oceani in morja?Kdaj so na našem planetu nastali oceani in morja?Kdaj so na našem planetu nastali oceani in morja?Kdaj so na našem planetu nastali oceani in morja?

_____________________________________________________________

C4 C4C4

C4. . . . Označi, aliOznači, aliOznači, aliOznači, ali so trditve pravilne ali ne.so trditve pravilne ali ne.so trditve pravilne ali ne.so trditve pravilne ali ne.

Trditve Trditve Trditve

Trditve DADA DADA NENE NENE Dobršen del sladke vode konča v morjih.

Morja in oceani so bili od nekdaj slani.

Sol je v morje prišla iz kamnin in ognjenikov. Erozija preprečuje izločanje soli iz kamnin.

(15)

C5 C5C5

C5.... Preberi povedPreberi povedPreberi povedPreberi poved....

Domnevajo, da je v vseh morjih na Zemlji toliko soli, da bi lahko z njo prekrili ves planet.

S katerim glagolom bi S katerim glagolom biS katerim glagolom bi

S katerim glagolom bi lahko zamenjalilahko zamenjalilahko zamenjali podčrtanolahko zamenjalipodčrtanopodčrtanopodčrtano besedo besedo besedo besedo v tej povedi?v tej povedi?v tej povedi?v tej povedi?

A. □ Dvomijo. B. □ Pričakujejo. C. □ Predpostavljajo.

C6 C6C6

C6. . . . Kako je kisli dež povezan s slanostjo morij?Kako je kisli dež povezan s slanostjo morij?Kako je kisli dež povezan s slanostjo morij?Kako je kisli dež povezan s slanostjo morij?

________________________________________________________________

C7 C7C7

C7.... Razvrsti morja in oceane po slanostiRazvrsti morja in oceane po slanostiRazvrsti morja in oceane po slanostiRazvrsti morja in oceane po slanosti....

Njihovo zaporedje označi s številkami od 1 – najmanj slano do 4 – najbolj slano.

____ Rdeče morje ____ Baltsko morje

____ Severni Atlantski ocean ____ Črno morje

C8 C8C8

C8. Katera trditev je pravilna?. Katera trditev je pravilna?. Katera trditev je pravilna?. Katera trditev je pravilna?

1. □ Morja z veliko dotoki so bolj slana.

2. □ Topla morja v bližini ekvatorja so manj slana. 3. □ Morja v bližini ledenikov so manj slana.

(16)

C9 C9C9

C9. Napiši. Napiši. Napiši. Napiši protipomenke navedenimprotipomenke navedenimprotipomenke navedenimprotipomenke navedenim glagolomglagolomglagolom.... glagolom dotekati ___________________ ohladiti ___________________ povečevati ___________________

C10 C10C10

C10.... Kaj imajo skupnega besede Kaj imajo skupnega besede Kaj imajo skupnega besede sol, slan, slanostKaj imajo skupnega besede sol, slan, slanostsol, slan, slanost???? sol, slan, slanost

A. □ Vse tri so samostalniki ženskega spola. B. □ Vse tri spadajo v isto besedno družino. C. □ Vse tri so slogovno zaznamovane besede.

(17)

ČETRTI

ČETRTI DEL

DEL

PRAVO

PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE VAJE

PISNE IN SLOVNIČNE VAJE

1. Besede 1. Besede1. Besede

1. Besede v oklepajih postavi v pravilno obliko.v oklepajih postavi v pravilno obliko.v oklepajih postavi v pravilno obliko.v oklepajih postavi v pravilno obliko.

Pisatelj je s (prijatelj) _____________ rad potoval z (jadrnica) _____________ . Nekoč sta pristala na (otok) ________________ , ki je bil nenaseljen.

Pogovarjala sta se o (knjiga) _______________ , ki naj bi kmalu izšla.

2. Iz povedi 2. Iz povedi2. Iz povedi

2. Iz povedi izpiši osebek in povedekizpiši osebek in povedekizpiši osebek in povedek.... izpiši osebek in povedek

Pomorščaki so skrivnostno bolezen prinesli v Evropo.

Osebek: ______________________ Povedek: ______________________

3. Preberi poved. 3. Preberi poved.3. Preberi poved. 3. Preberi poved.

Trgovci iz naselbine so se vkrcali na ladje in pobegnili, a so s seboj odnesli tudi smrtonosno bolezen.

Katero razmerje je izraženo v drugem Katero razmerje je izraženo v drugem Katero razmerje je izraženo v drugem

Katero razmerje je izraženo v drugem delu povedi?delu povedi?delu povedi?delu povedi?

A. □ Pojasnjevalno. B. □ Stopnjevalno. C. □ Protivno.

(18)

Ko sem se po nekaj dneh vrnil iz mesta, je muc pritekel iz drvarnice.

Vprašaj se po podčrtanem delu povedi. Vprašaj se po podčrtanem delu povedi.Vprašaj se po podčrtanem delu povedi. Vprašaj se po podčrtanem delu povedi.

___________________________________________________________ Poimenuj vrsto odvisnika.

Poimenuj vrsto odvisnika.Poimenuj vrsto odvisnika. Poimenuj vrsto odvisnika.

___________________________________________________________

V nekem trenutku je rekel: »Našel sem naslovnico za knjigo.«

Pretvori jo v odvisni Pretvori jo v odvisni Pretvori jo v odvisni

Pretvori jo v odvisni govor.govor.govor.govor.

___________________________________________________________ ___________________________________________________________

6. 6.6.

6. VVVVstavi ločilastavi ločilastavi ločilastavi ločila....

Domača mačka ki se je razvila iz afriške divje mačke je postala človekova ljubljenka

7. 7. 7.

7. PPPPoved postavi v dvojino.oved postavi v dvojino.oved postavi v dvojino.oved postavi v dvojino.

Mucek se je razposajeno igral.

(19)

8. 8.8.

8. V povedih izberi V povedih izberi V povedih izberi V povedih izberi (obkroži) (obkroži) (obkroži) (obkroži) pravilpravilpravilpravilnananana predlogpredlogpredlogpredlogaaaa....

Vsak skrbnik se mora ukvarjati

s/z

posvojeno mucko. Mucek je rad prihajal

k/h

pisatelju.

9. 9.9.

9. Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.

Velikokrat sem odšel v mesto in se vrnil šele čez nekaj dni, a muc je bil še tam.

Iz koliko stavkov je sestavljena Iz koliko stavkov je sestavljenaIz koliko stavkov je sestavljena

Iz koliko stavkov je sestavljena povedpovedpovedpoved????

A. □ Iz dveh. B. □ Iz treh. C. □ Iz štirih.

10. 10.10.

10. Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.Preberi poved.

Mucke so bežale pred mano, čeprav sem jim dajal sladko mleko.

Podčrtana glagola spremeni iz Podčrtana glagola spremeni izPodčrtana glagola spremeni iz

Podčrtana glagola spremeni iz nedovršnih v nedovršnih v nedovršnih v nedovršnih v dovršna. Zapiši ju!dovršna. Zapiši ju!dovršna. Zapiši ju!dovršna. Zapiši ju! ______________________ ________________________