Prova di lingua slovena classe V secondaria di secondo grado

(1)

1. DEL

BESEDILO A

SPOMIN NA KATALONIJO

Po smrti diktatorja Franca so Kataloniji vrnili status avtonomije, a zdaj je bila to samo še ena od političnih regij, enaka vsem ostalim v Španiji. Kljub temu se je katalonščina začela naglo vračati v javno življenje, v kratkem času sta jezik in kultura doživela novo renesanso. Toda latentno konfliktna situacija je ostala. In še v tisti vožnji s taksijem po deževnih ulicah Barcelone smo lahko potniki zaznali

5

droben odsev teh napetosti, v trenutku, ko je voznik taksija naletel na radijski program v katalonskem jeziku.

Še dolgo po tisti vožnji sem mislil na prijatelja Jaumeja, ki je sedel na zadnjem sedežu in molčal. Kaj pa naj bi storil drugega. Jaume molči in piše svoje knjige. In to so knjige o človeških usodah v hudem času, ki se je zgrnil nad deželo med

10

državljansko vojno in jih je Francova diktatura s policijo, zapori in cenzuro in tudi manj vidnim nasiljem v službah, šolah, kulturnih ustanovah prekrila z desetletji mrtvaškega molka. In prav Cabréjeve knjige prebijajo ta molk. Zato ker govorijo o posamičnih življenjih in njihovih sanjah in nesrečah, povezanih z zgodovinskimi okoliščinami. Nobena zgodovinska knjiga, nobene številke o številu žrtev, celo

15

pogumni vzkliki pred puškami – Visca Catalunya! – ne povedo o preteklosti ljudi v tej deželi toliko kakor literatura. Pa vendar: človek ne more živeti samo s knjigami in v njih, če mu nekaj bistvenega manjka. Vsaj samoumevnost govorjenja in pisanja v svojem jeziku. In občutek, da mu v deželi, kjer je doma, ne bodo hodili po prstih ali ga dregali med rebra: ti in tvoja katalonščina.

20

Kdor pozna slovensko zgodovino in vztrajanje tukajšnjih ljudi pri svojem jeziku, kdor pozna pisanje Borisa Pahorja, temu ni treba spraševati, kako se počuti človek, ki mu to samoumevnost odvzemajo ali omejujejo. Ne ve, kaj si je mislil o tistem

(2)

o preprostem človeku, ki vendar ni nič kriv, če so ga vzgojili v občutku večvrednosti.

25

In zdaj čuti, da mora braniti Španijo samo zato, ker govori večinski jezik. Verjetno se je sam ali so se njegovi starši priselili v to deželo, morda težko razume, da je bil tukaj doma zgolj katalonski jezik; a tudi če to razume, njegova država ni Katalonija.

(3)

A1. A1. A1.

A1. O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?O čem govori besedilo?

Označi P, če je trditev pravilna, ali N, če je napačna.

O taksistovem odnosu do Jaumeja. P N O konfliktni situaciji v Kataloniji v preteklosti in danes. P N O odnosu španskih intelektualcev do Kataloncev. P N O pisateljevem odnosu do katalonščine. P N

A2. A2. A2.

A2. S kom avtor primerja S kom avtor primerja S kom avtor primerja S kom avtor primerja ogroženost Kataloncev?ogroženost Kataloncev?ogroženost Kataloncev?ogroženost Kataloncev?

_____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________

A3. A3. A3.

A3. Jaume Cabré je pisatelj. O čem piše? Jaume Cabré je pisatelj. O čem piše? Jaume Cabré je pisatelj. O čem piše? Jaume Cabré je pisatelj. O čem piše?

_____________________________________________________________________

A4. Kakšno A4. Kakšno A4. Kakšno

A4. Kakšno stališče ima Jančar do katalonske književnosti?stališče ima Jančar do katalonske književnosti?stališče ima Jančar do katalonske književnosti? stališče ima Jančar do katalonske književnosti?

(4)

A A A

A5.5.5.5. Jaume v taksiju molči. Kako si Jančar razlaga njegov molk?Jaume v taksiju molči. Kako si Jančar razlaga njegov molk?Jaume v taksiju molči. Kako si Jančar razlaga njegov molk?Jaume v taksiju molči. Kako si Jančar razlaga njegov molk?

Jaume molči, ker bo namesto njega spregovorila zgodovina. P N Jaumeja je strah taksistove nasilnosti. P N Jaumejevo literarno delo je dovolj povedno. P N Jaume molči, ker nima smisla odgovarjati nestrpnemu taksistu. P N

A A A

A6. Iz zadnjega stavka je razvidno, da taksistova država ni Katalonija. Katera pa je?6. Iz zadnjega stavka je razvidno, da taksistova država ni Katalonija. Katera pa je?6. Iz zadnjega stavka je razvidno, da taksistova država ni Katalonija. Katera pa je?6. Iz zadnjega stavka je razvidno, da taksistova država ni Katalonija. Katera pa je? _____________________________________________________________________

A A A

A7.7.7.7. Spomin na Katalonijo je potopis. Kaj je značilno za potopis? Spomin na Katalonijo je potopis. Kaj je značilno za potopis? Spomin na Katalonijo je potopis. Kaj je značilno za potopis? Spomin na Katalonijo je potopis. Kaj je značilno za potopis?

Potopis je objektivno besedilo. P N Potopis je subjektivno besedilo. P N Potopis je enogovorno besedilo. P N Potopis je dvogovorno besedilo. P N

(5)

A A A

A8.8.8.8. V katerem pomenu uporablja Jančar frazem V katerem pomenu uporablja Jančar frazem V katerem pomenu uporablja Jančar frazem V katerem pomenu uporablja Jančar frazem hoditi nekomu po prstihhoditi nekomu po prstihhoditi nekomu po prstihhoditi nekomu po prstih (vrstica 19 v besedilu)????

Označi pravilen odgovor.

A. □ V prenesenem pomenu. B. □ V dobesednem pomenu. C. □ Kot besedno igro.

D. □ Kot citatno besedno zvezo.

A A A

A9.9.9.9. S katero sopomenko lahko zamenjamo besedo S katero sopomenko lahko zamenjamo besedo S katero sopomenko lahko zamenjamo besedo S katero sopomenko lahko zamenjamo besedo latentnolatentnolatentnolatentno, ki je označena v besedilu?, ki je označena v besedilu?, ki je označena v besedilu?, ki je označena v besedilu?

A. □ Spregledano. B. □ Opazno. C. □ Prikrito. D. □ Pomembno.

(6)

2

22 2. DEL

. DEL

BESEDILO

BESEDILO B

B

Cankar in evropska literatura

Za nas pa je zdaj odločilno dejstvo, da je Cankar slovenski nacionalni problem doživljal kot problem proletariata, kakor je razvidno iz njegovih znanih besed o narodu proletarcu, o narodu kmetov in delavcev, o narodu sužnjev itd. Poleg tega vemo, da je Cankar zapisal znane teze o različnih poteh v socializem in tako znal sredi

5

vsesplošnega oportunizma nemško-avstrijske socialne demokracije skoraj edini razrešiti nasprotje med načelom nacionalnosti in internacionalnosti. In če zdaj vse to zares upoštevamo, potem lahko sklepamo nekako takole: iz Cankarjevega ravnanja in njegovih načelnih stališč je razvidno, da proletariat svoje osvoboditve ne more doživeti drugače in drugje, kakor le v lastni domovini, zaradi tega zanj vprašanje

10

nacionalne eksistence ni le taktično-strateške narave, ni le eden izmed problemov, temveč je zanj bitni problem, in sicer natanko v tistem smislu, kakršnega izraža znani Heideggerjev stavek, ki pravi: jezik je hiša biti.

(7)

B B B

B1. Literarni zgodovinar, teoretik in urednik Dušan Pirjevec v izbranem 1. Literarni zgodovinar, teoretik in urednik Dušan Pirjevec v izbranem 1. Literarni zgodovinar, teoretik in urednik Dušan Pirjevec v izbranem 1. Literarni zgodovinar, teoretik in urednik Dušan Pirjevec v izbranem besedilu piše o besedilu piše o besedilu piše o besedilu piše o Cankarjevem

Cankarjevem Cankarjevem

Cankarjevem doživljanju nacionalnega problema. Za katere vrste besedilo gre?doživljanju nacionalnega problema. Za katere vrste besedilo gre?doživljanju nacionalnega problema. Za katere vrste besedilo gre? doživljanju nacionalnega problema. Za katere vrste besedilo gre?

A. □ Besedilo je umetnostno, avtor uporablja neologizme in svobodno stavčno konstrukcijo.

B. □ Besedilo je znanstveno, avtor uporablja abstraktne izraze in bolj zapleteno stavčno konstrukcijo.

C. □ Besedilo je strokovno, avtor uporablja strokovne izraze in enostavno stavčno konstrukcijo.

D. □ Besedilo je neumetnostno, avtor uporablja preprosto besedišče in zelo enostavno stavčno konstrukcijo.

B2. B2. B2.

B2. Zakaj se je pisec odločil za avtorski mi (Zakaj se je pisec odločil za avtorski mi (pluralis modestiZakaj se je pisec odločil za avtorski mi (Zakaj se je pisec odločil za avtorski mi (pluralis modestipluralis modestiapluralis modestiaaaee ee ali ali ali ali pluralis auctorispluralis auctorispluralis auctorispluralis auctoris)?)?)?)?

A. □ Zaradi njegove olepševalne in ojačevalne funkcije. B. □ Zaradi njegove predstavne in interakcijske funkcije. C. □ Zaradi njegove razlagalne in opisovalne funkcije. D. □ Zaradi njegove vplivanjske in etične funkcije.

B3. B3. B3.

B3. V spodnji povedi zamenjaj besedno zvezo V spodnji povedi zamenjaj besedno zvezo V spodnji povedi zamenjaj besedno zvezo nacionalna eksistencaV spodnji povedi zamenjaj besedno zvezo nacionalna eksistencanacionalna eksistencanacionalna eksistenca s slovensko s slovensko s slovensko s slovensko ustreznico in jo zapiši na črto.

ustreznico in jo zapiši na črto. ustreznico in jo zapiši na črto. ustreznico in jo zapiši na črto.

Iz Cankarjevega ravnanja in njegovih načelnih stališč je razvidno, da proletariat svoje osvoboditve ne more doživeti drugače in drugje, kakor le v lastni domovini, zaradi tega zanj vprašanje nacionalne eksistence ni le taktično-strateške narave.

(8)

B4. B4. B4.

B4. Katera retorična figura je Katera retorična figura je Katera retorična figura je jezik je hišaKatera retorična figura je jezik je hišajezik je hiša jezik je hiša bitibitibiti?biti???

A. □ Metafora. B. □ Sinekdoha. C. □ Metonimija. D. □ Poosebitev. B5. B5. B5.

B5. V besedilu lahko najdemo anaforo. Prepiši del(e) povedi, kjer se nahaja.V besedilu lahko najdemo anaforo. Prepiši del(e) povedi, kjer se nahaja.V besedilu lahko najdemo anaforo. Prepiši del(e) povedi, kjer se nahaja. V besedilu lahko najdemo anaforo. Prepiši del(e) povedi, kjer se nahaja.

_____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________

B B B

B6. Med katere besede spada beseda 6. Med katere besede spada beseda 6. Med katere besede spada beseda 6. Med katere besede spada beseda proletariatproletariatproletariat?proletariat???

A. □ Med prevzete besede, je citatna beseda. B. □ Med domače besede, je kalk.

C. □ Med prevzete besede, je tujka.

D. □ Med domače besede, je narečna beseda.

B B B

B7. Beseda 7. Beseda 7. Beseda 7. Beseda jezikjezikjezikjezik (vrstica 13 v besedilu) je …je …je … je …

A. □ … blizuzvočnica. B. □ … enopomenka. C. □ … enakozvočnica. D. □ … večpomenka.

(9)

B B B

B8. V besedilu je označena besedna zveza 8. V besedilu je označena besedna zveza 8. V besedilu je označena besedna zveza 8. V besedilu je označena besedna zveza in sicerin sicerin sicer. Kakšnoin sicer. Kakšno. Kakšno. Kakšno vlogo ima?vlogo ima?vlogo ima?vlogo ima?

A. □ Sklepalno. B. □ Vezalno. C. □ Pojasnjevalno. D. □ Stopnjevalno. B B B

B9.9.9.9. Ali soAli soAli so trditve pravilne? Ali sotrditve pravilne? trditve pravilne? trditve pravilne?

Označi P, če je trditev pravilna, in N, če je napačna.

Podpičje je levostično ločilo. P N

Pišemo ga pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek. P N Pišemo ga na koncu čustveno obarvanih povedi. P N Loči sestavne dele zlasti zapleteno zloženih priredij. P N

B10. B10. B10.

B10. Preberi poved in označiPreberi poved in označiPreberi poved in označiPreberi poved in označi pravilpravilpravilpravilenenenen odgovor.odgovor.odgovor. odgovor.

Za nas pa je zdaj odločilno dejstvo, da je Cankar slovenski nacionalni problem doživljal

kot problem proletariata, kakor je razvidno iz njegovih znanih besed o narodu proletarcu.

A. □ Stavki so štirje in so si med seboj neenakovredni. B. □ Poved vsebuje tri stavke in je zložena soredno. C. □ Stavka sta dva in sta si med seboj enakovredna. D. □ Poved vsebuje tri stavke in je zložena podredno.

(10)

3

33 3. DEL

. DEL

BESEDILO

BESEDILO C

C

POPOTNIK

Kdo je zapisal te bele pismenke Na steno.

Otrok, ki sem jih videl na stropu, Sem znal prebrati njihovo sporočilo.

5

Vem, da se v tem kraju Na istem mestu zmeraj,

Kadar je strašna noč iz samote, Zmeraj zapišejo iste čačke Za človeka, ki ne zna prebrati

10

Zagrobnega sporočila. In pravim: mesec je kamen. Mrtev kamen na nebu.

Starejši, kot je moja drobna misel.

15

In mislim: Hodim po lobanjah Svojih prednikov.

In mislim: Najbržda je neki srečnež Prebral v trenutku smrti mračno Sporočilo.

20

Če bi ga našel, če bi izkopal Spod nog tisto črepinjo,

Bi jo vzdignil pred obličje ščipa, Bi jo vzdignil in zaklical:

Mesec, glej, mesec, izdrl sem iz groba

25

Smisel. Glej, smisel brez smisla

Ti črkujem, kamen analfabetski na nebu.

(Zajc, Dane1_{, 2008: V belo, Ljubljana: Beletrina, str. 640–641)}

1

(11)

C C C

C1. Kaj je tema pesmi?1. Kaj je tema pesmi?1. Kaj je tema pesmi?1. Kaj je tema pesmi?

________________________________________

C C C

C2. Navedi tri motive v pesmi.2. Navedi tri motive v pesmi.2. Navedi tri motive v pesmi.2. Navedi tri motive v pesmi.

1.________________________________________________________________ 2.________________________________________________________________ 3. ________________________________________________________________ C3. C3. C3.

C3. Navedi razliko med otrokom in odraslim človekom Navedi razliko med otrokom in odraslim človekom Navedi razliko med otrokom in odraslim človekom v pesmiNavedi razliko med otrokom in odraslim človekom v pesmiv pesmi. v pesmi

Otrok zna ______________________________ (Odrasel) človek ne zna ___________________

C C C

C4. Ali je morda kdo med mrtvimi drugačen od ostalih? Utemelji s pomočjo besedila.4. Ali je morda kdo med mrtvimi drugačen od ostalih? Utemelji s pomočjo besedila.4. Ali je morda kdo med mrtvimi drugačen od ostalih? Utemelji s pomočjo besedila.4. Ali je morda kdo med mrtvimi drugačen od ostalih? Utemelji s pomočjo besedila. _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ C C C

C5555.... S čim pesnik primerja mesec?S čim pesnik primerja mesec?S čim pesnik primerja mesec? S čim pesnik primerja mesec?

(12)

C6. Kaj v pesmi pomeni beseda C6. Kaj v pesmi pomeni beseda C6. Kaj v pesmi pomeni beseda

C6. Kaj v pesmi pomeni beseda analfabetskanalfabetskanalfabetskanalfabetskiiii? ? ? ?

A. □ Da mesec ne pozna smrti. B. □ Da mesec pozna življenje.

C. □ Da se mesec ne sprašuje po smislu.

C C C

C7. Lirski subjekt stopa po lobanjah prednikov. Zakaj?7. Lirski subjekt stopa po lobanjah prednikov. Zakaj?7. Lirski subjekt stopa po lobanjah prednikov. Zakaj?7. Lirski subjekt stopa po lobanjah prednikov. Zakaj?

A. □ Ker se boji smrti, kot so se je bali tisti pred njim.

B. □ Ker ni edini na tem svetu, ki ga čaka posmrtno življenje.

C. □ Ker je bilo pred njim na svetu že veliko ljudi in tudi njega čaka smrt. D. □ Ker ni varen na tem svetu, saj ga mrtvi ogrožajo.

C8. C8. C8.

C8. Iz besedila razberi iIz besedila razberi iIz besedila razberi in Iz besedila razberi in n n nnnapiši, kaj lirski subjekt spozna na koncu. napiši, kaj lirski subjekt spozna na koncu. apiši, kaj lirski subjekt spozna na koncu. apiši, kaj lirski subjekt spozna na koncu.

_____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________

C9. C9. C9.

C9. Kaj pomeni pridevnik Kaj pomeni pridevnik Kaj pomeni pridevnik zagrobenKaj pomeni pridevnik zagrobenzagrobenzagroben????

Posmrten. P N

Onostranski. P N

Nesmrten. P N

(13)

C10. C10. C10.

C10. Napiši, katero sopomenkNapiši, katero sopomenkNapiši, katero sopomenkNapiši, katero sopomenko je pesnik uporabil za besedo o je pesnik uporabil za besedo o je pesnik uporabil za besedo o je pesnik uporabil za besedo lobanjalobanjalobanjalobanja.... _______________________________

C C C

C11. V besedilu poišči 11. V besedilu poišči 11. V besedilu poišči 11. V besedilu poišči primer za anaforo in prprimer za anaforo in prprimer za anaforo in prprimer za anaforo in primer za imer za imer za podvojitev ter ju zimer za podvojitev ter ju zpodvojitev ter ju zpodvojitev ter ju zapišiapišiapišiapiši....

Anafora:_________________________________________

(14)

4

44 4. DEL

. DEL

BESEDILO

BESEDILO D

D

SLOVENSKI PRAVOPISI IN

VPRAŠANJE NORMATIVNIH PRISTOJNOSTI

Slovenistično jezikoslovje bo v naslednji petletki postavljeno pred organizacijske izzive, saj razlogov za naraščajoča jezikoslovna nesoglasja ne bo več mogoče pripisovati družbenim spremembam. Treba bo ugotoviti, da so razlogi za zastajanje povezani tudi s slabim jezikovnim načrtovanjem: že več kot desetletje so odločitve o deficitarnih in prioritetnih temah na področju slovenističnega jezikoslovja prepuščene

5

bolj interesu posameznikov, ki se prijavljajo na razpise agencije za raziskovalno dejavnost, kot pa premišljeni nacionalni strategiji. Vse to odseva tudi v širšem družbenem sprejemanju in upoštevanju jezikoslovnih dogovorov.

Za družbeno uveljavitev pravopisa in njegovih rešitev je pomembno tudi dejstvo, da je vse od druge svetovne vojne SAZU(1) zadnja instanca pri potrjevanju sprejetih

10

jezikoslovnih dogovorov in da v Sloveniji nimamo pravnega postopka, ki bi strokovne standardizacijske dogovore, ki so obvezujoči pri poučevanju slovenščine ali pri njeni rabi v javnosti, tudi uradno uveljavil. Tudi zato ker jezikoslovnih pravil ni mogoče sankcionirati, kot je to mogoče v pravu, temveč temeljijo na dogovoru in (samo)disciplini jezikovnih uporabnikov, pa omenjeni izostanek širše družbene

15

verifikacije vsakokratnih sprememb standardnega jezika ni postranskega pomena. Ob uradni potrditvi pravopisnih reform bi slednji zagotovo vzbudil zaupanje širšega kroga jezikovnih uporabnikov in prispeval k širši uveljavitvi jezikovne norme. Uvedba uradnega postopka bi ne nazadnje lahko v večji meri vplivala na upoštevanje v Zakonu o javni rabi slovenščine zahtevanega, torej pravno uzakonjenega, a ne natančno

20

definiranega »knjižnojezikovnega standarda«.

Dobrovoljc, Helena; Bizjak Končar, Aleksandra, 2013: Slovenski pravopisi in vprašanje normativnih pristojnosti. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 9 (2013): 111–126. (https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/11433/Dobrovoljc_Bizjak.pdf?sequence=1)

(15)

D D D

D1. O čem govori besedilo?1. O čem govori besedilo?1. O čem govori besedilo?1. O čem govori besedilo?

_____________________________________________________________________

D D D

D2. 2. 2. 2. Katera trditev je v skladu z besedilom?Katera trditev je v skladu z besedilom?Katera trditev je v skladu z besedilom?Katera trditev je v skladu z besedilom?

Obvezno enotni predpisi za slovenski knjižni jezik so udejanjeni. P N Obvezno enotni predpisi za slovenski knjižni jezik so jasno opredeljeni. P N Pravila slovenskega knjižnega jezika se morajo širše uveljaviti. P N

Treba je uradno sprejeti pravopisne reforme. P N

D D D

D3. 3. 3. 3. Katera Katera Katera Katera trditev je v skladu z besedilom?trditev je v skladu z besedilom?trditev je v skladu z besedilom? trditev je v skladu z besedilom?

Lingvistična pravila izpopolnjujejo deficitarne teme slovenskega jezikoslovja.

P N

Izbira prednostnih tem na področju slovenskega jezikoslovja je danes v glavnem prepuščena posameznikom.

P N

Lingvistična pravila so obvezujoča za uporabnike slovenskega jezika v različnih govornih položajih.

P N

Lingvistična pravila za uveljavitev potrebujejo širše družbeno soglasje.

(16)

D D D

D4.4.4.4. Katero vrsto jezika uporabljata avtorici v svojem prispevku?Katero vrsto jezika uporabljata avtorici v svojem prispevku?Katero vrsto jezika uporabljata avtorici v svojem prispevku?Katero vrsto jezika uporabljata avtorici v svojem prispevku?

A. □ Avtorici uporabljata stilistično oblikovan jezik.

B. □ Avtorici uporabljata abstrakten, včasih težko razumljiv jezik. C. □ Avtorici uporabljata preprost in lahko razumljiv jezik. D. □ Avtorici uporabljata stvaren, konkreten jezik.

D D D

D5. Besedam na levi izberi sopomenko na desni.5. Besedam na levi izberi sopomenko na desni.5. Besedam na levi izberi sopomenko na desni.5. Besedam na levi izberi sopomenko na desni.

Na črtice napiši ustrezne številke.

1 poenotenje 2 postavka _____ prioriteta 3 preverjanje _____ standardizacija 4 zamik _____ norma 5 prednost _____ verificiranje 6 pravilo 7 ukaz D D D

D6. 6. 6. 6. Kaj jeKaj jeKaj jeKaj je jezikovna norma?jezikovna norma?jezikovna norma?jezikovna norma?

A. □ Jezikovna norma je vrsta jezika, ki ga uporablja povprečen govorec.

B. □ Jezikovna norma so z zakonom določena pravila jezika v ozkem družbenem segmentu.

C. □ Jezikovna norma so pravila, zapisane značilnosti jezika, jezikovnega sistema, ki se v času spreminjajo.

D. □ Jezikovna norma je vrsta jezika, ki ga uporabljajo puristi.

(17)

D D D

D7. Podčrtaj7. Podčrtaj7. Podčrtaj7. Podčrtaj glavni stavek v povedi.glavni stavek v povedi.glavni stavek v povedi.glavni stavek v povedi.

Za družbeno uveljavitev pravopisa je pomembno tudi dejstvo, da je vse od druge svetovne vojne SAZU(1) zadnja instanca pri potrjevanju sprejetih jezikoslovnih dogovorov in da v Sloveniji nimamo pravnega postopka, ki bi strokovne standardizacijske dogovore, ki so obvezujoči pri poučevanju slovenščine ali pri njeni rabi v javnosti, tudi uradno uveljavil.

D D D

D8. 8. 8. 8. Na podlagi spodnjega primera izberi pravilno utemeljitevNa podlagi spodnjega primera izberi pravilno utemeljitevNa podlagi spodnjega primera izberi pravilno utemeljitevNa podlagi spodnjega primera izberi pravilno utemeljitev za rabo vejice pred za rabo vejice pred za rabo vejice pred za rabo vejice pred veznikoma

veznikoma veznikoma

veznikoma kot/kakorkot/kakorkot/kakor.kot/kakor...

Jezikoslovnih pravil ni mogoče sankcionirati, kot je to mogoče v pravu.

A.□ Vejico pišemo, če v stavku za veznikoma kot/kakor ne stoji glagol. B.□ Vejico pišemo, če za veznikoma kot/kakor stoji glagol v nedoločniku. C.□ Vejico pišemo, če za veznikoma kot/kakor stoji glagol v namenilniku.

D.□ Vejico pišemo, če za veznikoma kot/kakor stoji glagol v osebni glagolski obliki.

D D D

D9. Kateri spodaj navedeni pomen odgovarja besedi 9. Kateri spodaj navedeni pomen odgovarja besedi 9. Kateri spodaj navedeni pomen odgovarja besedi 9. Kateri spodaj navedeni pomen odgovarja besedi instancainstancainstancainstanca, ki je označena v , ki je označena v , ki je označena v , ki je označena v besedilu?

besedilu? besedilu?

besedilu? NNNNa črto na črto na črto na črto napiši ustrezno številko.apiši ustrezno številko.apiši ustrezno številko. apiši ustrezno številko. _______________________________ instánca instánca instánca instánca ----e ž (e ž (e ž (e ž (ȃ) ȃ) ȃ) ȃ) 1. 1. 1.

1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance

upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca

// organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance

2. 2. 2.

2. pravn. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v

upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance

3. 3. 3.

3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci