Scarica IC4LOP Manuale – SL

(1)

VKLJUČEVANJE IN AKTIVIZEM MLADIH

Kako razviti in podpreti kolektivne akcije

(2)

(3)

action4inclusion.eu IC4LOP

Projekt nº 2018 - 3024 / 001 – 001 Erasmus+ – KA3: Support for Policy Reform – Social

(4)

FRANCE VOLONTAIRES Francija

www.france-volontaires.org

ZAVOD VOLUNTARIAT Slovenija

www.zavod-voluntariat.si

CESIE Italija www.cesie.org

COMHLÁMH Irska comhlamh.org

PARTNERJI

(5)

Kazalo

UVOD 9

Kontekst projekta . . . .11

Razvoj učnih metod . . . . 12

Ciljna skupina . . . . 12

Beseda o skupnostnih akcijah . . . . 13

Ustvarjanje vključujočih skupin – kontrolni seznam, ki ga je dobro upoštevati . . . 13

Kompas sočutja . . . . 15

Kako uporabljati ta priročnik . . . . 16

PRVI DEL: Pred akcijo 19 Gradnja okvira 19 Čas za čuječnost . . . . 22

Kdo je v sobi? . . . . 23

Deljenje skozi predmet . . . . 24

Oblikovanje skupnostnega dogovora s tremi vprašanji . . . . 25

Aktivnost s Kompasom sočutja . . . . 26

Dogovor brokolijevih semen . . . . 28

Besede so pomenljive . . . . 29

Svet in naše mesto v njem 30 Raziskovanje različnih pogledov / perspektiv . . . .30

Uglasitev z našim okoljem . . . . 32

DRUGI DEL: Podpiranje skupnostnih akcij 37 Kakšna je lahko skupnostna akcija? . . . . 39

Razmišljanje o tem, kaj bomo delali . . . . 43

Krog sanj . . . .44

Postavljanje ciljev . . . .46

Ustvarjanje časovnice z nalogami . . . .49

Katera fizična, čustvena ali finančna sredstva moram vložiti v skupnostno akcijo? . . . .50

Vprašanja za refleksijo . . . . 52

(6)

6

TRETJI DEL: Po akciji 55

Praznovanje . . . . 56 Ponoven obisk Kompasa sočutja . . . . 57 Pet vprašanj za okvir stalnega sodelovanja . . . . 59

VIRI 61

Vir 1 – Slovar izrazov . . . . 61 Vir 2 – Dragon Dreaming . . . .64 Vir 3 – The Compassion Compass (Kompas sočutja) . . . . 65 Vir 4 – The Stories We Tell Ourselves - Rene Susa

(Zgodbe, ki si jih pripovedujemo) . . . .66 Vir 5 – Four Ways of Talking and Listening

(Štirje načini, kakogovoriti in poslušati) . . . . 67

(7)

(8)

Kontekst projekta Razvoj učnih metod

Ciljna skupina

Beseda o skupnostnih akcijah Ustvarjanje vključujočih skupin – kontrolni seznam, ki ga je dobro upoštevati

Kompas sočutja Kako uporabljati ta priročnik

Uvod

(9)

Pred vami je priročnik za trenerje, ki smo ga razvili v okviru projekta

‘International Citizens for Local Perspectives’. Cilj projekta, financiranega s strani programa Erasmus+, je pospeševanje socialnega vključevanja in poglabljanje aktivnega državljanstva mladih preko njihovih lastnih izkušenj z življenjem v drugih kulturah. Priročnik krepi zmožnosti trenerjev in fasilitatorjev za delo z mednarodnimi prostovoljci in migranti, ki bodo snovali in izpeljali skupnostne akcije na temo zanje pomembnih vprašanjglobalne pravičnosti.

V času, ko precejšnje število ljudi migrira po vsem svetu, tudi v Evropo, je še posebej zaskrbljujoča »kriza dobrodošlice«, s katero se srečujejo. Namreč mnogo razlogov, zakaj ljudje želijo začeti živeti v EU, je neposredno povezanih z nepravičnostjo in neenakostjo.

V projekt smo vključene štiri organizacije: France Volontaires (Francija), EISE (Italija), Comhlámh (Irska) in Zavod Voluntariat (Slovenija). Do sedaj smo skupaj nudile podporo tisoče mladim, ki so delali, se prostovoljsko udejstvovali in živeli na globalnem jugu,terneposredno izkusilisoodvisnost in kompleksnost glavnih vprašanj, s katerimi se kot človeštvo srečujemo.

Veseli nas, da lahko negujemo in podpiramo mlade, da sprašujejo, se naučijo več in najdejo smer, da bodo lahko začeli stvari početi drugače.

UVOD

(10)

10

Izhodišče za ustvarjanje tegapriročnika je bilo prepoznavanje ogromnega potenciala, ki ga imajo mladi z izkušnjami drugih kultur, da te uporabijo kot orodje za kritično vrednotenje temeljnih vzrokov globalne neenakosti.

Upamo, da bo priročnik v pomoč trenerjem, ki delajo z mladimi, da bodo tiustvarili skupnostne odzive na vprašanja, s katerimi se srečujemo na lokalni, nacionalni in globalni ravni. To bodostorilis prepoznavanjem in izboljševanjem spretnosti, znanja in vrednot, ki so jih mladi razvili skozi izkušnje v drugih kulturah: in preko tega spoznavali, kako je prevladujoča narativa okrog migracij lahko – in mora tudi biti – drugačna.

Osrednji fokus priročnika je ustvarjanje vključujočega prostora s poudarkom na skupinskih procesih z mladimi iz različnih ozadij. Nudi orodja, ki bodo skupinam pomagala prepoznati zanje pomembnavprašanja globalne pravičnosti, razviti skupnostne odzive nanje, ter delovati sočutno, kar bo posledica kritičnega vrednotenja temeljnih vzrokov teh vprašanj.

Upamo, da bo ta priročnik v pomoč trenerjem pri podpori mladim na njihovi poti aktivnega globalnega državljanstva, ter razvoju spretnosti in pridobivanju izkušenj z delom v skupinah, kar jih bo spodbudilo za

nadaljnje aktivno udejstvovanje.

(11)

Kontekst projekta

Od leta 2014 se povečuje število migrantov v EU, pogosto zaradi kriznih razmer: več kot 1,8 milijona ljudi je med letoma 2014 in 2018 v Evropi zaprosilo za status begunca (UNCHR, 2019). Pomanjkanje usklajenega pristopa k migracijam po vsej EU in porast sovražnih odzivov na migrante sta privedla do krize solidarnosti.

Razpon razlogov, zakaj ljudje zapustijo domove, da bi začeli nanovo v drugih državah, je širok, od vojne do podnebnih sprememb, političnega zatiranja, študija, dela, ljubezni, lakote … Razlogov je toliko, kot je posameznikov.

Kljub temu so se mnoge države EU nanje odzvale z brezbrižnostjo, antipa- tijo, agresijo in sovraštvom. To se je pokazalo skozi napade na sprejemne centre za migrante in tabore, kriminalizacijo iskanja in poskusov reševanja na Mediteranu in vse bolj trdimi mejami. Zato vidimo potrebo po družbeni pravičnosti in solidarnosti po vsej Evropi, da se soočimo s takšnimi odzivi in izzovemo prikazovanje migrantov kot upravičencevintegracijskih politik, ne pa ljudi z enakimi človekovimi pravicami kot državljani EU.

Raziskave (npr. EU FRA, 2018) kažejo, da se migranti v vseh družbah EU srečujejo z izključevanjem in izolacijo. Ta priročnik bo, upamo, v pomoč vsem, ki delajo z mladimi, da z ustvarjanjem prostora, ki pripelje mlade z vsega sveta in različnimi pogledi skupaj, naslovijo to »krizo dobrodo- šlice«. Cilj tega je razbiti prevladujočo narativo in razviti priložnosti za nove povezave in pluralistično razumevanje. Potencial za preobrazbo mladih skozi spodbujanje razvoja spretnosti, ki so jih pridobili z bivanjem v drugih kulturah (kritično mišljenje, upoštevanje več perspektiv, preizpraševanje globalne nepravičnosti), je ogromen.

(12)

12 Razvoj učnih metod

Priročnik smo zasnovali z uporabopristoparazvojnega izobraževanja oz.

globalne državljanske vzgoje. To pomeni uporabo participativnih metod za spodbuditev debate o skritih vzrokih globalne nepravičnosti in podporo mladim pri prepoznavanju vlog, ki jih lahko zavzamejo pri prizadevanju za bolj pravično družbo.

Cilj tega priročnika je trenerjem in fasilitatorjem dati orodja, da ustvarijo prostor za poizvedovanje in raziskovanje kompleksnega, soodvisnega in neenakega sveta, v katerem živimo. Želimo podpreti raziskovanje drugačnih načinov sobivanja v svetu in mlade spodbuditi, da se izzivov lotijo sočutno in s kritičnim razmislekom o temeljnih vzrokih vprašanj.

Ciljna skupina

Komu je priročnik namenjen? Priročnik je namenjen trenerjem in fasilita- torjem, ki delajo z mladimi z izkušnjo življenja v drugih kulturah. Ti mladi so mednarodni prostovoljci in migranti, ki želijo raziskovati in razvijati svojespretnosti kot aktivni globalni državljani.

Kako bo to dosegel? Tako, da bo:

1

krepil kapacitete za kontinuirano vključevanje in aktivno globalno državljanstvo mladih z uporabo metod participativnega učenja in deljenja, podprtih s pristopi globalnega učenja;

2

podpiral trenerje in fasilitatorje za delo z mladimi skozi vsako stopnjo razvoja skupnostne akcije (pred, med in po); in

pomagal trenerjem in fasilitatorjem ustvariti varen prostor za blago preizpraševanje problemov, »pretresanje« lahkih rešitev, sprejemanje kompleksnosti in postavljanje vprašanj, ki bodo podprla transformativno učenje mladih.

3

(13)

Beseda o skupnostnih akcijah

Skupnostne akcije so sodelovalni odzivi, ki bodo nastali v negovalnih in podpornih okoljih. Znotraj teh se bodo mladi lahko povezali in uporabili svoje izkušnje, znanje in vpoglede, ki izvirajo iz življenja v raznolikih kulturah, da bodo dvignili zavest o vprašanjih globalne pravičnosti in mobilizirali ljudi zanje. Prizadevamo si, da bomo s priročnikom ustvarili pogoje za njihove prve korake kot aktivni globalni državljani. S priznava- njem in proslavljanjem izkušenj, ki jih bodo pridobili z razvijanjem časovno omejenih skupnostnih akcij, bodo mladi spodbujeni k trajnemu udejstvo- vanju kot aktivni globalni državljani.

Potrebno je poudariti, da skupnostne akcije same po sebi niso cilj, temveč posrednik za kasnejše udejstvovanje na življenjski poti aktivnih globalnih državljanov.

Ustvarjanje vključujočih skupin – kontrolni seznam, ki ga je dobro upoštevati

Kako lahko zagotovimo, da so skupine, v katerih delamo, čim bolj odprte in dostopne za ljudi iz zelo raznolikih ozadij? Katere prepreke bi lahko bile tiste, ki bi odvrnile ljudi od udeležbe na naših aktivnostih? Kako lahko prostor naredimo bolj vključujoč?

Del tega projekta so bila tudi posvetovanja s ključnimi deležniki iz organizacij za podporo migrantom in organizacij, ki jih vodijo migranti, ter z agencijami za mednarodno prostovoljstvo. Ta smo izvedli v vseh državah, vključenih v projekt (Franciji, Irski, Italiji in Sloveniji). Na podlagi njihovih povratnih informacij in predlogov smo sestavili kontrolni seznam, ki ga trenerji lahko uporabijo na začetku, ali ko oblikujejo novo skupino.

(14)

14

Ali smo razmislili o tem, kako privabiti ljudi, ki ne govorijo našega jezika?

Nekateri, ki se šele učijo jezika države gostiteljice, lahko čutijo, da je to, da ga ne govorijo tekoče, ovira za udeležbo. Predlagamo, da se druge člane skupine povabi k preva- janju in to upošteva pri časovnem

načrtovanju aktivnosti.

Kako lahko podpremo ljudi, ki so novi v naši skupnosti, da se vključijo?

Novinci verjetno nimajo vzpostavl- jenih mrež in morda živijo v izolaciji, kjer nimajo dostopa do informacij o aktivnostih. Pomembno je premisliti, kako in kje oglašujemo aktivnosti, potencialno zunaj naših

utečenih kanalov.

Kakšni so dejanski stroški udeležbe in ali jih lahko pokrijemo?

Naša posvetovanja so obelodanila nekatere skrite stroške udeležbe, še posebej, če se aktivnosti odvijajo več tednov ali mesecev. To so prevozni stroški, varstvo otrok ali druge oblike skrbi za ljudi in hrana. Pomembno je premisliti, kako bi lahko ti vplivali na zmožnost posameznikov za udeležbo in že na začetku povedati, ali je skupina ali projekt zmožen to pokriti.

Ali mladi vzdrževane člane lahko pripeljejo na srečanja in dogodke?

Zmožnost gostiti otroke ali druge vzdrževane člane na srečanjih in aktivnostih je lahko odločilen dejavnik, da se kdo odloči sodelovati ali ne.

(15)

Kompas sočutja

Kakšne ljudi potrebuje svet? Priročnika z navodili, kako biti »dober aktivni globalni državljan«, ni in ne enotne, linearne poti, h kateri bi mlade usmerili in po kateri bi nadaljevali svojo pot. Namesto tega si zastavljamo vprašanja: »kakšne ljudi trenutno potrebuje svet?« in »kako lahko zgradimo sorodne vrednote in dispozicije?«V odgovor smo uporabiliorodje Kompas sočutja (Compassion Compass), ki ga je razvila nevladna organizacija Children in Crossfire.

Cilj kompasa nam je pomagati, da se orientiramo v kompleksnem svetu in hkrati ostajamo zasidrani v naših vrednotah. To nam bo pomagalo razviti spretnejše in bolj sočutne odzive na globalne nepravičnosti. Točke, ki jih navaja Kompas, so:

spoštovanje soodvisnosti;

prepoznavanje naše skupne človečnosti;

prepoznavanje in odzivanje na globalne sistematske nepravičnosti;

kritično razmišljanje in krmarjenje perspektiv;

motivacija za delovanje in ohranjanje participacije kot ustvarjalec globalnih sprememb;

Kako dostopen je kraj, kjer se bomo srečevali?

Pri tem moramo upoštevati povezanost kraja z javnim prevozom za tiste, ki nimajo lastnega avta, in dostopnost kraja

invalidom.

Kdaj je najbolje gostiti srečanja in aktivnosti?

Ko načrtujemo srečanja, je pomembno premisliti o različnih možnostih, da bodo karseda dostopna ljudem z družinami, zaposlenim, študentom in ostalim

z drugimi obveznostmi.

(16)

16

gradnja odnosov in poglabljanje empatije;

samozavedanje in krmarjenje s čustvi;

poglabljanje rezilientnosti in gradnja osebne in družbene dobrobiti.

Vse aktivnosti v priročniku se povezujejo z vsaj eno smernico Kompasa sočutja. Vabimo vas, da ga kot orodje redno uporabljate pri delu z vašo skupino. Razmišljanje o tem, kako se njihovo delo ob različnem času povezuje z različnimi točkami, ko razvijajo svoje skupnostne akcije, lahko skupino spodbudi k razmisleku, katero dispozicijo gradijo s katero akcijo.

Kako uporabljati ta priročnik

Upamo, da vas bo ta priročnik spodbudil k oblikovanju skupin mladih iz različnih ozadij, z različnimi izkušnjami, a skupnim zanimanjem za aktivno zavzemanje za bolj pravičen svet. Vseskozi se osredotočamo na pomembnost gradnje prijateljstev in zavezništev ter raziskovanja tem (občasno težkih ali takšnih, ki zbujajo nelagodje) na konstruktiven in reflektiven način, ki poglobi solidarno delo mladih. Vabimo vas, da aktivnosti ukrojite po meri skupine, s katero delate, in da gradite na že obstoječih strasteh in navdihu.

(17)

Teme in vsebina, ki jih raziskujemo v tem priročniku, raziskujejo kompleksne probleme, hkrati pa poskušajo najti drugačen način sobivanja. To vključuje gradnjo zaupanja in odmik od struktur moči, ki smo jih vajeni, k sobivanju na bolj sočuten in konsenzualen način. Vse to terja čas. Po naših izkušnjah se, če se pri tem hiti, lahko izgubi poglobljeno sodelovanje, ki je potrebno za izgra- dnjo bolj reflektiranih odzivov in akcij.

V tem delu bomo pogledali, kako lahko sodelujemo z različ- nimi skupinami v duhu partnerstva in zavezništva. Govora bo o prvem srečanju skupine, raziskovanju, kako lahko najbolje ustvarimo okoliščine za sodelovanje pri razvijanju skupnostnih akcij in še več. Skozi osredotočanje na proces oblikovanja skupin bomo raziskali temelje za podporo spoštljivemu in refle- ksivnemu sodelovanju. Naslovili bomo tudi ključne probleme za gradnjo okvira, znotraj katerega bomo izvajali aktivnosti in bo potekalo skupinsko delo, vključno z oblikovanjem trdnih in zaupanja vrednih skupin.

Ta del se naslanja na skupinske temelje, oblikovane v prvem delu, na podlagi katerih bomo raziskali aktivnosti, preko katerih bodo udeleženci dobili praktična orodja za prepoznanje in razvoj časovno omejenih skupnostnih akcij. Ta orodja so viharjenje možganov, postavljanje namena in ciljev projekta in izdelavo časovnice akcije. Pogledali bomo tudi, kako podpreti skupino za delo na skupinski akciji in istočasno ostati osredotočen na širšavprašanja, ki mlade nagovarjajo.

V tem delu bomo podprli trenerje pri delu s skupino za zaje- zitev in utrditev učnega procesa mladih in navdušenje mladih za nadaljnjo vpetost kot aktivnih državljanov, tudi po zaključku akcij.Spraševali se bomo: Katere dosežke bi skupina želela proslaviti? Na kakšne načine so udeleženci razvili svoje spretnosti, vrednote in dispozicije skozi delo na skupnostnih akcijah?

Pr vi del: Pr ed ak cijo

Drugi del: Ustvarjanje skupnostne ak

cij Tr etji del: Po ak ciji

(18)

Prvi del: Pred akcijo

Gradnja okvira Čas za čuječnost

Kdo je v sobi?

Deljenje skozi predmet

Oblikovanje skupnostnega dogovora s tremi vprašanji Aktivnost s Kompasom sočutja

Dogovor brokolijevih semen Besede so pomenljive Svet in naše mesto v njem Raziskovanje različnih pogledov / perspektiv

Uglasitev z našim okoljem

(19)

Gradnja okvira

Nekatere teme, ki jih naslavljamo v priročniku, so za nekatere lahko zahtevne ali neprijetne. Zato je pomembno ustvariti trden okvir, ki bo prenesel ta proces in znotraj katerega se bo skupina odprla za učenje. Skupina, katere člani se med seboj poznajo in si zaupajo, je pri tem lahko bolj učinkovita, saj se ljudje v takšnem okolju raje odprejo in ponudijo več. Zato je dobro, da se posveti nekaj časa medsebojnemu spoznavanju in se članom skupine pri tem pomaga.

Proces ali akcija?

Koliko teže naj nosi proces in koliko dejanska akcija?

O tem je dobro razmišljati vse od začetka. Priporočamo, da fasilitatorji skupinam pomagajo raziskati različne perspektive uspeha. To namreč lahko pomaga razširiti razpravo onkraj doseganja zastavljenih »ciljev«, da udele- ženci vanjo vključijo vprašanja, kot so kakovost odnosov

PRVI DEL: Pred akcijo

?

(20)

20

v skupini, procesi in notranje strukture moči. S tem bo omogočeno, da se upošteva in ceni vsak glas ter da se odločitve v skupini sprejemajo s konsenzom, kar bo tudi pomemben dejavnik pri odločanju, kaj posamezni skupini pomeni uspeh.

Delo z izraženo in neizrečeno vsebino

Pri postavljanju okvirov za delo skupin je potrebno upoštevati različne življenjske izkušnje tako udeležencev kot fasilitatorjev. Nekatere izkušnje bodo skupini pomenile izzive in kaj tudi otežile.

Pri delu s ciljnimi skupinami projekta je to lahko še posebej res, saj lahko imajo nekateri mladi za sabo precej težke in včasih travmatične begunske izkušnje. Vsakdo s seboj prinese različne in zelo subjektivne življenjske izkušnje in skupinski procesi, ki tega ne upoštevajo, so lahko precej povr- šinski. Zato je z dobro vodenimi delavnicami potrebno upoštevati širši kontekst.

Velika čustva

V skupinah občasno privrejo na dan čustva ali večji izzivi. Kako se kot fasilitatorji lahko opremimo, da bomo znali bolje delati s temi čustvi? Ključnega pomena je delo tako z izraženo kot latentno vsebino. Izražena so besede, jezik in interakcije, ki jih lahko opazujemo med udeleženci pri delu v skupini in individualnih procesih. Latentna je neizražena energija v prostoru.

Kot fasilitator lahko začutite, da nekateri pogovori na plano prinašajo težke teme ali stvari, ki lahko izzovejo spomine na travmo. Na vas je, da procesu dovolite, da ga vodijo izkušnje prisotnih. Takšen skupinskiproces lahko prič- nete z: »naša skupina je zelo raznolika: vsak od nas ima drugačen zemljevid življenja; vsi smo imeli tako lepe življenjske izkušnje kot bili postavljeni pred preizkušnje. Tukajbomo soustvarjali aktivnosti, ki nam bodo, z upošte- vanjem tega, kar vsak od nas prinaša »k mizi«, pomagala predelati vsebino.«

Tako neposredno ne ubesedimo stvari kot npr. travma, vendar udeležencem, ki to prinesejo s seboj, na subtilen način sporočimo, da so videni, slišani in upoštevani.

(21)

Fasilitator mora skozi različne procese presoditi, kdaj naj posluša, kdaj poseže v proces, kdaj govori in kdaj prepozna, da tišina v fasilitaciji ni slaba.

(22)

22 Čas za čuječnost

Vabimo vas, da si skupaj s skupino, s katero delate, redno vzamete čas za refleksijo, še posebej po težjih pogovorih, delovnih obdobjih oz. kadar koli bi začutili, da to potrebujete.

Udeležence povabite, da zaprejo oči (če se seveda s tem strinjajo)

Pozvonite, če imate zvonček; če ne, govorite v tihem, sproščujočem tonu. Skupino lahko povabite, da se sprosti, na načine, kot:

Začutite, kje se vaše telo dotika stola ali blazine, na kateri sedite Kako udobno se počutite v vaših oblačilih?

Globoko dihajte – not in ven: zaslišite razliko v tonu in začutite temperaturno razliko med vdihom in izdihom.

Kdaj vdih postane izdih?

Kako čutite sapo?

Kje najprej vstopi v telo?

Najdite točko napetosti v telesu. Z mislijo na to mesto vdihnite, se sprostite in izdih- nite napetost.

Počasi pričnite premikati svoje telo: pomigajte s prsti na rokah in nogah. Odprite oči in pozornost zopet usmerite v prostor.

Zbistritev misli, ohlajanje po konfliktih, čas za mentalni premor

To aktivnost lahko izvedete kadar koli med skupinskim delom in je lahko koristna za odpiranje ali zaključevanje različnih stopenj procesa. Dogovorite se za znak za začetek aktivnosti, na primer, da pozvončkljate. Ob tem znaku vsi prenehajo z delom ali pogovorom in za trenutek ostanejo tiho. Kako dobro se bo kdo sprostil, je odvisno od posameznika, a vsi morajo za trenutek ostati tiho

5 minut

AKTIVNOST

TRAJANJE

Trajanje: 20 minut CILJ

(23)

Udeleženci dobijo občutek za vse, ki so v skupini Udeleženci razumejo sebe v odnosu do drugih v skupini 20 minut

CILJ TRAJANJE

Ta aktivnost vključuje gibanje.

Prosite, da se kdo prostovoljno javi, da začne aktivnost. To osebo povabite, da zavzame prostor v sobi in pove nekaj o sebi. Lahko je lastnost, povezana z aktiv- izmom, lahko pa kaj splošnega iz njenega življenja.

Na primer:

»Sem del skupine za solidarnost do migrantov.« ali »Sem vegetarijanec.«

Nato prosite nekoga drugega za prispevek; odvisno od tega, kako blizu ali daleč se temu, kar je prva oseba povedala, čuti, se postavi v prostoru.

Lahko je del iste skupine in se bo postavil bliže prvi osebi, ali pa je morda del okol- jevarstvene organizacije, morda nobene, a mu je kljub temu mar za te teme. V tem primeru se lahko odloči, kje bo stal.

Povabite tretjo osebo k prispevku. To se nadaljuje, dokler se vsi v skupini ne razporedijo po prostoru glede na ostale. Tako so, če se s tem strinjajo, z drugimi podelili kaj o sebi.

Trajanje: 20 minut

AKTIVNOST

Kdo je v sobi?

(24)

24

Skozi to aktivnost lahko na začetku projekta fasilitator poglobi deljenje med udeleženci.

Fasilitator naj pred pričetkom projekta prosi vsakega od udeležencev, da prinese predmet, ki ponazarja odgovor na vprašanje »zakaj počnemo, kar počnemo?«, ali katero drugo, ki razi- skuje motivacijo za udeležbo, na primer »zakaj mi je družbena pravičnost pomembna?«…

Kot alternativo lahko fasilitator prinese približno dvakrat toliko predmetov, kot je udeležencev, na primer 40 predmetov za 20 udeležencev in udeležencem zastavi ista vprašanja, kot smo jih zapisali zgoraj.

Skupina naj reflektira o vprašanjih. Če je fasilitator prinesel predmete, naj povabi udeležence, da vsak izbere tistega, ki ga privlači in ki simbolizira odgovor na vprašanje.

Udeležence prosite, da vzamejo vsak svoj predmet in oblikujejo skupine po tri, v katerih se bodo pogovarjali o predmetih in tem, zakaj so jih izbrali.

AKTIVNOST

Material: Nabor majhnih predmetov (približno dvakrat toliko predmetov, kot je udeležencev)

Deljenje skozi predmet

Skupino prosite, naj se postavi nazaj v krog in jih povabite, da predmete vrnejo v center kroga tako, da lahko vsi vidijo, kaj so drugi izbrali.

Povabite kogar koli, ki bi želel deliti s skupino, kako se mu je zdela izkušnja izbire pred- meta in kaj je delil z ostalimi, da o tem spregovori. Druge spodbudite k postavljanju vprašanj, če jih zanima, zakaj je bil kateri od predmetov izbran.

Poglobiti deljenje med udeleženci

Dobiti občutek o motivaciji drugih za udeležbo v tem projektu 30 minut

(25)

Trajanje: 30 minut Material: - Flipchart

- Markerji

Skupino prosite, naj povzame pomembne točke na flipchartu in to pretvori v stavke/

trditve. Te trditve vsaka skupina predstavi plenarno.

Če so vsi z nastalim zadovoljni, je to skupnostni dogovor skupine.

Napišite vsako od spodnjih vprašanj na svoj list:

1. Kaj potrebujem, da se lahko učim?

2. Kaj potrebujem, da lahko dobro sodelujem?

3. Kaj potrebujem, da se lahko čutim spoštovan/upoštevan?

Vprašanja lahko prilagodite kontekstu skupine s katero delate.

Udeležence razdelite v skupine po štiri in vsaki skupini dajte flipchart z enim vprašanjem. Prosite jih, naj se o njem pogovarjajo pet minut in si zapisujejo glavne točke. Spodbudite jih, naj razmislijo tako o abstraktnih kot praktičnih potrebah.

Po petih minutah naj podajo flipcharte v smeri urinega kazalca, tako da vsaka skupina lahko dodaja k odgovorom prejšnje. Na ta način dogovor oblikujejo kolektivno.

Ko so odgovorili na vsa vprašanja, naj flipcharte zopet podajo v smeri urinega kazalca.

AKTIVNOST

Ustvariti skupnostni dogovor, ki odgovarja različnim potrebam članov skupine 60 minut

Oblikovanje skupnostnega

dogovora s tremi vprašanji

(26)

26

Fasilitator naj udeležencem predstavi Kompas sočutja, o katerem smo govorili na začetku priročnika.

Položite osem smeri Kompasa na tla. Poleg vsake smeri položite odgovarjajoče vrednote / spretnosti iz Kompasa sočutja. Naj ostane dovolj prostora, da se udeleženci lahko premikajo okrog Kompasa in se seznanijo z njegovo vsebino.

Za označitev Kompasovih točk / smeri lahko fasilitator uporabi vrvico ali lepilni trak.

AKTIVNOST

Material: - Natisnjene spretnosti / vrednote iz Kompasa sočutja - Lepilni trak/vrvica

Udeležencem pomagati povezati se s Kompasom sočutja in področji, ki bi jih želeli razvijati med delom skupaj

30 minut CILJ

TRAJANJE

Aktivnost s Kompasom sočutja

(27)

Nato jih povabite, da se premaknejo na točko Kompasa, kjer se ne čutijo dovolj suverene, ali kjer bi želeli nadgrajevati svoje spretnosti. Preden se premaknejo, jih prosite, da si vzamejo trenutek, da pogledajo, kdo že stoji na točki, na katero želijo iti, kdo to točko ocenjuje za svojo prednost. Ko vsi dospejo do želene točke, jih ponovno prosite, da se o tem pet minut pogovarjajo.

Skupina naj se zopet sestavi. Povabite vse, ki bi želeli deliti, kaj se jim je skozi pogovor ali aktivnost odprlo, da to storijo.

Dobro je opozoriti na to, da nihče od nas ni v popolnosti razvil, dokončal ali zaključil nobenega od teh področij.

Skupino povabite, da svoj čas, ki ga bodo preživeli v skupinskem delu, uporabijo za razvoj spretnosti in vrednot, ki bi jih želeli nadalje raziskati.

Skupino povabite, da se premakne na točko Kompasa, kjer se udeleženci že čutijo močne, ali kjer mislijo, da že imajo spretnosti.

Ko so vsi na želenem mestu, povabite vse, ki so na isti točki, da imajo pet-minuten pogovor o tem, zakaj so tam.

Pogovor lahko odprete tudi za širšo skupino z vprašanjem, ali želi kdo deliti svojo refleksijo z vsemi.

1. Sever (S) - spoštovanje soodvisnosti in medsebojna povezanost;

2. Jug (J) - motivacija za delovanje in ohranjanje participacije kot ustvarjalec globalnih sprememb;

3. Vzhod (V) - kritično mišljenje in krmarjenje perspektiv;

4. Zahod (Z) - samozavedanje in krmarjenje s čustvi;

5. Severovzhod (SV) - prepoznavanje in odzivanje na globalne sistematske nepravičnosti;

6. Jugovzhod (JV) - poglabljanje rezilientnosti in gradnja osebne in družbene dobrobiti;

7. Jugozahod (JZ) - gradnja odnosov in poglabljanje empatije;

8. Severozahod (SZ) - prepoznavanje naše skupne človečnosti.

(28)

28 Dogovor brokolijevih semen

»Iz naših izkušenj vemo, da ljudje iščejo pristope na način, ki odgovarja njihovim pričakovanjem za takojšnji užitek, priročnost in avtonomnost/izbiro (temu rečemo

»bombon«): želijo nekaj praktičnega, izpolnjujočega in prijetnega ter se pogosto čutijo razočarane, frustrirane in celo jezne, če se njihovim zahtevam ne ugodi in želje ne izpolnijo. Zato pravimo, da kljub temu, da se zavedamo, da ljudje želijo »bombone«, lahko ponudimo le »brokolijeva semena«, ki potrebujejo zemljo, jih moramo posaditi, zalivati in pridelek požeti.

Od vseh, ki se udeležujejo naših aktivnosti, zahtevamo, da upoštevajo »dogovor o semenih brokolija«, s čimer potrdijo, da razumejo, kaj se lahko godi skozi vpetost v naše delo, še posebej med izkustvenim učenjem.

Dogovor brokolijevih semen vabi k upoštevanju izjave:

Razumem, da …

1. Program morda ne bo imel takojšnjih praktičnih učinkov name, kar je v redu.

2. Ni potrebno, da se strinjam z vsem, kar je predstavljeno, a bom z veseljem stvarem pustil, da se odvijejo po svoje.

3. Se bom med procesom lahko počutil nelagodno, zmedeno in frustrirano in sprejemam odgovornost za opazovanje in učenje iz lastnih zavednih in nezavednih odzivov z odporom.

4. Se sam odločam, kdaj se premagovati in kdaj stopiti korak nazaj in reflek- tirati/opazovati.«

Ta dogovor je razvila organizacija Decolonial Futures Collective, kot del izobraže- valnega programa» Global CitizenshipEducation – Otherwise.« Odločili smo se ga vključiti v priročnik kot skupek načel, ki so lahko zelo koristna za vse, ki sodelujejo v učnih programih. Predlagamo, da jih fasilitator pregleda in razmisli, kako bi jih lahko raziskali skupaj z udeleženci kot del procesa določanja namena.

Na str. 24:

https://decolonialfuturesnet.files.wordpress.com/2019/05/

decolonial-futures-gce-otherwise-1.pdf

(29)

Državljan

Begunec

Migrant Besede so pomenljive

Namen te aktivnosti je pogledati terminologijo, ki smo jo navajeni uporabljati in jo morda sami vsakodnevno uporabljamo, a ji nismo posvečali veliko pozornosti. Udeležencem da priložnost za raziskovanje njihovega potencialno različnega razumevanja terminov, kot državljan, globalni državljan, neevidentiran, migrant, nezakoniti migrant, begunec, ekspat.

Prosimo, da ste pozorni na to, da ta aktivnost lahko izzove veliko vprašanj in različnih mnenj: priporočamo, da se fasilitator nanjo pripravi s pregledom dela »Delo z izraženo in neizrečeno vsebino«. Ko je skupina sestavljena iz udeležencev z zelo različnimi ozadji, je morda dobro, da se te aktivnosti poslužite nekoliko kasneje, na primer ko je skupina končala svojo skupnostno akcijo in razmišlja o naslednjih korakih.

CILJ

Udeležence razdelite v skupine po štiri. Vsaki dajte seznam besed in jih prosite, da jih sistematično raziščejo. Vsako skupino naj pove, kaj misli o definiciji posamezne besede in nato ustvarite skupno definicijo za vsako besedo.

Material: - Flipchart - Markerji

(Za dodatno pomoč glejte pojmovni slovar v dodatkih)

AKTIVNOST

30 minut TRAJANJE

Skupino prosite, naj povzame njihovo diskusijo, kako se jim je zdelo, kaj so med procesom opazili.

Povabite jih, da s širšo skupino delijo kar koli bi želeli.

Trajanje: 10 minut - Državljan

- Globalni državljan - Neevidentiran

- Migrant

- Ilegalni / nezakoniti migrant

- Begunec - Ekspat

Ekspat

(30)

30 Svet in naše mesto v njem

Na tej točki smo ustvarili okvir za skupino, ki naj bi bil močan. Sedaj lahko nadaljujemo poglobljeno raziskovanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti v svetu, v katerem živimo. Udeležence spodbudimo, da med ustvarjanjem skupnostnih akcij raziskujejo strukture, prakse in politike, ki so pripe- ljale do teh vprašanj. Upamo, da bodo akcije, ki bodo nastale kot rezultat tega priročnika, upoštevale temeljne vzroke za vprašanja, ki jih mladi želijo nasloviti.

Kljub temu pa je »vedeti, kaj je narobe in kaj bi morali narediti glede tega, le del zgodbe, nujen del, a ne vsa stvar.« (Souza, 2014). S tem v mislih se premaknimo od raziskovanja osebnega razumevanja konceptov, povezanih z globalnim državljanstvom, h kolektivni analizi skupnega okolja. Skozi te aktivnosti bodo udeleženci pričeli prepoznavati nekatere probleme družbene in globalne pravičnosti, ki jih najbolj zadevajo in na podlagi katerih bodo delovali na skupnostnih akcijah.

Raziskati in izgraditi skupno razumevanje z globalnim državljanstvom povezanih konceptov

40 minut CILJ

TRAJANJE

Raziskovanje različnih pogledov / perspektiv

Svinčnike in listke razvrstite v štiri kupčke na sredo sobe.

Skupino razdelite na dve ekipi, vsako na svojo stran sobe, da si stojita nasproti.

Začnite z razlago, da bodo izmenično risali, kaj jim predstavlja beseda, ki jim bo dodeljena med aktivnostjo.

Povabite jih, da narišejo kakršno koli asociacijo, ki jim pride na misel, ko slišijo besedo. Povejte jim tudi, da so risbe anonimne: ni dobrih in slabih, niti ocenjevanja likovnihspretnosti.

AKTIVNOST

(31)

Material: - Svinčniki - Majhni papirnati listki

Prvo skupino povabite, da vzame listke in nariše kar koli jim pride na misel, ko slišijo prvo besedo, ki jo preberete. Prosite drugo skupino, da opazuje prvo.

Po preteku dveh minut prosite udeležence, da svoje risbe postavijo v kupček na sredo sobe. Nato dajte novo besedo drugi skupini in naj začne risati. Obe skupini bosta risali dvakrat, iz česar bodo na sredi sobe nastali štirje kupčki z risbami.

Za risanje bodo imeli na voljo le dve minuti, tako da bodo morali delati hitro in instinktivno.

Uporabite besede, ki opisujejo široke pojme, kot:

Udeležence razdelite v štiri ekipe. Vsaki dajte en kupček risb na določeno temo.

Vsako ekipo povabite, da risbe pogleda in preuči tako posamezne risbe kot vse skupaj.

Prosite jih, da delijo vtise in interpretacije risb, naj jim pripišejo pomen in poskusijo ugotoviti, kaj je avtor želel sporočiti. Risbe naj smiselno organizirajo v skupine glede na povezave, ki jih vidijo, in če jih je kar koli pri tem presenetilo, to pojasnijo.

Vsaka skupina naj predstavi svojo analizo vsem ostalim. Vsi udeleženci naj imajo čas podati svoje mnenje in se o njem pogovoriti ter se odzvati na morebitne komentarje drugih.

Bogastvo

Gibanje Razvoj Izvor

Spol Državljan

(32)

32

Udeležence razdelite v manjše skupine od tri do šest ljudi, odvisno od velikosti celotne skupine.

Vsaka skupina naj ima vsaj en telefon s fotoaparatom, zvezek in pisalo za delanje zapiskov.

Vsako skupino prosite, da gre ven na sprehod, pri čemer se osredotoči na navodila spodaj. Prosite jih, da odgovor na vsako navodilo podajo v obliki fotografije.

Naročite jim, naj obdržijo vse fotografije skupaj, da jih bodo lahko kasneje sestavili v predstavitev.

Vsaka skupina naj:

1. Najde nekaj, kar se mora spremeniti 2. Najde nekaj, kar jo frustrira ali moti

3. Kako je to okolje odvisno od drugih delov sveta?

4. Kaj prispeva k drugim delom sveta?

5. Izbere mesto in ostane pri miru, tiho in nekaj minut opazuje 6. Poišče stvari, ki jo navdušujejo/ji dajejo navdih

AKTIVNOST

Krepitev zmožnosti za videnje sveta skozi drugačno perspektivo

Izboljšanje zavedanja našega okolja skozi spodbujanje kritičnega mišljenja Do 3 ure, odvisno od velikosti skupine

Uglasitev z našim okoljem

Material: - Flipchart z napisanimi vprašanji - Pisala

- Listi (1 na skupino)

(33)

Udeleženci gredo ven raziskovat in fotografirat odzive na zgornja navodila.

Trajanje: 90 minut Material: - Telefoni - Pisala - Listi (1 na skupino)

Ko se udeleženci vrnejo, jim pomagajte fotografije pripraviti za predstavitev.

Vsako skupino povabite, da izvede plenarno predstavitev in izbere eno fotografijo za komentiranje in pogovor. Vsaka skupina ima na voljo 10 minut. Če je časa dovolj, lahko komentirajo vse fotografije.

Trajanje: 40 minut Material: - Projektor

- Prenosnik

Povzetek in zaključevanje:

Udeležencinaj poiščejo povezave med njihovimi opažanji in možnostjo za ustvarjanje skupnostnih akcij. Prosite jih, da prepoznajo, katere ideje, ki jih imajo za skupnostne akcije, bi lahko privedle do pozitivnih sprememb v okolju, ki so ga opazovali, in naj jih napišejo na flipchart.

Če se skupine oblikujejo okrog določenih idej, te lahko postanejo začetne točke za njihove skupnostne akcije. Če so skupine še zmeraj negotove, lahko uporabite predloge na flipchartu iz aktivnosti »Razmišljanje o tem, kaj bomo delali«, da se o predlaganih temah pogovori in se jih dalje razišče.

- Papir - Pisala

(34)

34

Na tej točki je skupina ustvarila pogoje za trden okvir, znotraj katerega bo delovala. Aktivnosti so pomagale udeležencem usvojitipoglobljeno razumevanje in priznavanje kompleksnosti. Dobili so vpogled v medsebojno odvi- snost vseh naših življenj. To je podlaga za naslednjo stopnjo – razvijanjein implementacija skupnostne akcije.

(35)

(36)

Drugi del: Podpiranje skupnostnih akcij

Kakšna je lahko skupnostna akcija?

Razmišljanje o tem, kaj bomo delali Krog sanj

Postavljanje ciljev Ustvarjanje časovnice z nalogami Katera fizična, čustvena ali finančna sredstva

moram vložiti v skupnostno akcijo?

Vprašanja za refleksijo

(37)

DRUGI DEL: Podpiranje skupnostnih akcij

V tem delu priročnika bomo predstavili možnosti za konkretno in praktično podporo za razvijanje skupnostnih akcij. Ta del določa orodja in okvirje za projektno načrtovanje, ki so v skladu s postopki, opisanimi v prvem delu priročnika. Nekatera slonijo na tehnikah Dragon Dreaminga, v katerega okvir je postavljenihveč aktivnosti. Več informacij o teh tehnikah najdete v virih.

V tem delu se udeleženciseznanijo s skupnostnimi akcijami, izvedenimi v partnerskih državah in drugih krajih, ter to uporabijo za navdih. Na podlagi tega in pogovorov, ki so jih imeli do sedaj, naj udeleženci predstavijo svoje ideje za akcije in se organizirajo v skupine glede na sorodne interese in strasti.

Člani vsake skupine si naj nato med seboj delijo sanje o tem, kaj želijo narediti. Ostale aktivnosti udeležence podpirajo pri postavljanju namena in ciljev njihove skupnostne akcije, izdelavi časovnice nalog, ki jih morajo opraviti, in preverijo sredstva, ki jih bodo potrebovali za izvedbo skupnostne akcije.

(38)

38

Ta del priročnika zaključuje aktivnost, ki fasilitatorjem pomaga mentorirati skupino tako, da ji pomaga vzdrževati visok nivo energije za izvedbo skupnostne akcije in podpira pri ustvarjanju okolja za lastno in skupno dobrobit.

Aktivnosti so ustvarjene za skupine s štirimi udeleženci, a se po potrebi lahko razširijo na več udeležencev.

Trdno smo prepričani v moč sodelovanja in skupnega delovanja. Preden se skupina loti načrtovanja akcije, je morda dobro razmisliti, zakaj in če sploh katere organizacije/podjetja/pobude delajo podobne stvari?

V številu je moč. Je možno graditi na in prispevati k njihovemu delu, namesto da bi ga ponavljali? Se je morda smiselno povezati z relevantnimi pobudami, da preverimo, v kaj so vpete, ter kako se vaša skupina lahko pridruži in to podpre?

Seznanite ljudi z aplikacijo Awakened citizen

za več informacij o pobudah za integracijo, ki se odvijajo v Franciji, Italiji, Sloveniji in na Irskem.

https://play.google.com/store/apps/details?id=zavod.voluntariat.sci&hl=en

(39)

Kakšna je lahko skupnostna akcija?

Na Irskem je hrana način, kako si skupnost izkazuje solidarnost na različne načine.

MASI in RAMSI, skupini za solidarnost do migrantov, mesečno gostita »Solidar- nostne večerje«. Vsi, ki želijo priti, lahko s seboj prinesejo nekaj hrane, organizirajo prevoz, vrtijo glasbo ali kaj darujejo. Zbrana sredstva se namenijo podpori ljudem, ki so v postopku pridobivanja azila tako na Irskem kot v drugih evropskih državah.

Drugi primer je projekt »Kuhanje za svobodo«, ki so ga vzpostavili ljudje, živeči v sistemu za prosilce za azil, da se povežejo med seboj in dobijo dostop do prostora za kuhanje, ki ga med postopkom prošnje za azil nimajo.

SOLIDARNOST SKOZI HRANO

Ta skupnostna akcija v Sloveniji je izzivala odločitev za načrt, ki bi omogočil gradnjo štirih hidroelektrarn na Savi. To bi poškodo- valo in vplivalo na naravne vire tega področja.

Pobuda je spodbudila lokalno skupnost k aktiv- nemu sodelovanju pri nasprotovanju odločitvi in bila uspešna pri preprečitvi izgradnje obratov na reki.

# ZaSavo (del #SkrbZa)

# For Sava (part of #CareFor)

https://www.facebook.com/ZaSavo-985093701656096

(40)

40

Projekt se je rodil kot odziv na družbeno izklju- čevanje iskalcev azila, živečih v mestu Kildare na Irskem. Namenjen je povezovanju lokalne mladine z iskalci azila, da skupaj ustvarijo in izvedejo gledališki program. Ta vključuje serijo gledaliških delavnic, ki vodijo do participativnega nastopa v lokalnem gledališču.

https://www.leargas.ie/blog/room-community-drama https://www.kildareyouththeatre.com

Združenje Les Ch’tites Maisons Solidaire obnavlja koncept gostoljubnosti.

Člani te skupine (rojenih v mestu Lille v Franciji) želijo ustvariti rešitev za brezdomnost: svoje sobe za goste ponudijo turistom in zbrana sredstva nato uporabijo za podporo brezdomcem. V letu 2018 je 91 oddanih nočitev preko Les Ch’tites Maisons Solidaire financiralo 1001 nočitev brezdomcem. Danes želijo financirati plače prebivalcem inkluzivne eko-soseske, projekta, ki z majhnimi hiškami razbija stigmo modela urgentnih zatočišč.

http://chtitemaisonsolidaire.mystrikingly.com http://ecoquartier-solidaire.mystrikingly.com/#le-projet

www.facebook.com/groups/1034342000037707/?source_id=646695025528512

SOBA: SKUPNOSTNO GLEDALIŠČE NA IRSKEM

LA CH’TITE MAISON SOLIDAIRE

(41)

Mediterraneo Antirazzista je športni, umetniški in kulturni dogodek, katerega cilj je, vse od njegovega nastanka leta 2008, promocija medkulturnih odnosov med ljudmi iz drugačnih okolij, živečih v Palermu v Italiji. Podpira pobude proti vsem oblikam predsodkov in diskriminacije, s posebno pozornostjo na življenje v predmestjih in glas migrantskih skupnosti. Z izvedenimi protirasi- stičnimi pobudami, množico vključenih skupnosti in sosesk in številom dose- ženih krajev, je primer, kako lahko mesto obstaja na kompleksen način in kako lahko z različnimi izkušnjami premostimo fizične in kulturne ovire.

http://mediterraneoantirazzista.org

https://www.facebook.com/mediterraneoantirazzistapalermo

Pravne klinike so po vsem svetu razširjena pobuda na pravnih fakultetah, da študentje prava lahko opravljajo prakso in istočasno ponujajo brezplačno pravno svetovanje in promovirajo družbeno pravičnost. Prizadevajo si za zapolnitev vrzeli med akademskim izobraževanjem in komple- ksnostjo realnosti in prava. CLEDU je program, ki mladim pravnikom omogoča razvoj spretnosti in kompetenc, tako teoretičnih kot praktičnih, ter krepi njihovo etično in družbeno odgovornost.

Pod supervizijo učiteljev, tutorjev in pravnikov študentje migrantom ponujajo brezplačno pravno MEDITERRANEO ANTIRAZZISTA

CLEDU

(42)

42

pomoč pri zadevah mednarodne zaščite in urejanju statusa. Kot del projektov

»uličnega prava« študentje preko akcij informirajo ljudi s specifičnimi potre- bami (kot so priporniki, nezakoniti migranti itd.) v zvezi z njihovimi pravicami in pravnimi jamstvi.

www.unipa.it/dipartimenti/di.gi./clinica-legale-per-i-diritti-umani www.facebook.com/CLEDU-1663643247204597

Arte migrante se je rodil leta 2012 na pobudo mladega študenta antropolo- gije, Tommasa Carturana in njegovih prijateljev, ki jih je spoznal v Bologni v Italiji. Nestrankarska in ne denominacijska skupina tedensko organizira večere odprtega tipa, namenjene vključevanju skozi umetnost, za študente, migrante, brezdomce, delavce in brezposelne, mlade in stare.

Skozi leta se je skupina razširila in danes so po vsej Italiji aktivne številne skupine, od severa do juga. Njihovo delo vključuje aktivnosti, kot so gleda- lišče, ples, glasba, obrti in slikanje, angleščina, italijanščina za tujce, pisme- nost, skupnostni vrtovi, računalništvo, kurikularne delavnice itd. Prav tako vsako leto organizirajo migrantski tabor, da se udeleženci spoznajo in uspo- sabljajo o temah, kot so izobraževanje za mir, človekove pravice, migracije ali nova revščina.

https://www.artemigrante.eu/chi-siamo https://www.facebook.com/ArteMigrantePalermo

ARTE MIGRANTE

(43)

Udeležence povabite, naj vsak zase razmisli o temi / problemu / ideji, ki zadeva globalno pravičnost, okrog česar bi želeli razviti skupnostno akcijo. Pri tem si naj pomagajo z aktivnostjo »uglaševanje z našim okoljem«. To naj poteka v tišini.

AKTIVNOST

Podpreti udeležence pri porajanju idej za skupnostne akcije in oblikovanju skupin, ki jih bodo izvedle

30 minut CILJ

TRAJANJE

Razmišljanje o tem, kaj bomo delali

Trajanje: 5 minut Material: - Papir

- Pisala / markerji

Vsak udeleženec naj pripravi kratko predstavitev svoje ideje in jo zapiše. Liste naj nato položijo na tla po prostoru. Udeležence spodbudite, da se sprehodijo po sobi in se seznanijo z idejami. So morda katere teme / ideje podobne?

Nato jih povabite, da se razdelijo v skupine tako, da se postavijo k idejam, ki jih pritegnejo.

- Pisala / markerji

Udeleženci s podobnimi idejami se naj združijo. Prosite jih, da se pogovorijo o možnosti združevanja vseh idej v eno skupnostno akcijo.

Če kdo ne more najti nikogar, s komer bi lahko delal na problemu, ki ga zanima, ga spodbudite, da se poveže z eno od skupin in razmisli, ali se želi pridružiti delu na njihovi skupnostni akciji.

Time: 10 minut Material: - Papir

- Pisala / markerji

(44)

44

Ko so oblikovane vse skupine, naj vsaka napiše kratek oris fokusa svoje skupnostne akcije.

- Pisala / markerji

Krog sanj

V Krogu sanj člani skupine sedijo v krogu in delijo svoje sanje za skupnostno akcijo. Pri tej aktivnosti skupine delajo na vprašanju, ki od njih zahteva, da se postavijo v prihodnost, kjer je njihova skupnostna akcija že zaključena. Na primer: »Kako bo videti uspeh naše akcije?«, »Kakšen bi moral biti ta projekt, da bi lahko rekli, da je bil to najboljši način, na katerega smo uporabili svoj čas?«, ali »Kaj je tisto, kar bi se moralo zgoditi, da bi lahko

rekli, da smo zelo zadovoljni, da smo delali na tem projektu?«.

Skupina posveti pozornost celotni viziji za njihovo akcijo 50 minut

TRAJANJE CILJ

Opis aktivnosti:

Pripravite krog v udobnem prostoru in kjer se udeleženci lahko med seboj vidijo.

Pri roki imejte barvna pisala in več velikih kosov papirja za zapis sanj.

Pri tej aktivnosti naj skupina uporablja predmet, ki tistemu, ki ga drži, dovoli govo- riti. Govori ena oseba naenkrat, nekdo drugi izrečeno zapisuje. Tisti, ki zapisuje, naj bo pri tem čimbolj točen. Če se pojavijo dvomi, je dovoljeno zastavljanje vprašanj.

Če presodite, da je bolj primerno imeti enega zapisovalca, prosite nekoga, ta to naredi za vse.

Skupino prosite, naj v tišini razmisli o vprašanjih, kot so:

AKTIVNOST

(45)

»Kako bo videti uspeh naše akcije?«

»Kakšen bi moral biti ta projekt, da bi lahko rekli, da je bil to najboljši način, na katerega smo uporabili svoj čas?«, ali

»Kaj je tisto, kar bi se moralo zgoditi, da bi lahko rekli, da smo zelo zadovoljni, da smo delali na tem projektu?«

Material: - Pogovorni predmet - - Markerji

- Flipchart

Po tihi refleksiji naj tisti, ki želi začeti, vzame pogovorni predmetiz sredine kroga in odgovori na vprašanje.

Ko konča, naj predmet poda naslednjemu v krogu v smeri urinega kazalca.

Pisalo sledi predmetu: tisti, ki govori, nato zapisuje, kar govori naslednji. Nadaljujte v krogu, dokler vsi ne dobijo priložnosti za govorjenje in pisanje.

Če tisti, ki je na vrsti, ne želi deliti ničesar, naj poda predmet naslednjemu v krogu.

Krog se zaključi, ko nihče nima več kaj povedati. Flipchart bomo potrebovali pri naslednji aktivnosti.

- Pisala / markerji

(46)

46

Skupini pomagati postaviti cilje skupnostne akcije 75 minut

Postavljanje ciljev

Vsaka skupina naj vzame en flipchart list. Razdelite jim nabor post-it listkov, da si jih razdelijo.

Ena oseba iz vsake skupine naj prebere zapise iz Kroga sanj za njihovo skupino in jih postavi v preteklik. To bo delovalo spodbudno na ostale člane skupine.

Material: - Post-it listki - Flipchart iz Kroga sanj

Zastavite naslednje vprašanje:

»Kaj moramo narediti najprej, da bi te sanje uresničili?«

Nato vsi zapišejo posamezne cilje vsakega na svoj post-it listek.

Udeleženci naj bodo pri zapisovanju ciljev čim bolj specifični, naj bodo cilji reali- stični in relevantni za splošne cilje projekta.

Nato naj drug za drugim nalepijo svoje post-it listke na flipchart.

Vsak, ki nalepi svoje listke, naj to stori tako, da bodo cilji smiselno povezani.

Kateri koli član skupine lahko premakne listke skladno z nanovo ustvarjenimi pove- zavami med njimi.

AKTIVNOST

(47)

- Papir Rezultat bi moral biti skupki ciljev, a ne več kot 8.

Skupina naj pregleda vsak skupek listkov posebej in označi ključne besede.

Ključna beseda je tista, ki se večkrat ponovi ali izstopa po pomembnosti oz relevantnosti.

- Papir - Markerji

Na nov post-it listek naj skupina napiše »glavni« cilj, ki vključuje vse označene ključne besede in nekaj veznega besedila, da zapis postane smiselna celota.

Pomembno je, da ne povzemajo, ustvarjajo novih besed, ali zavržejo informacij z ostalih listkov.

Te nove »glavne« cilje naj nato prilepijo na vrh flipcharta; tako naj bi za vsako skupnostno akcijo imeli tri glavne cilje.

Trajanje: 20 minut Material: - Post-it listki

Naslednji korak je izbor glavnega cilja, v katerega bo skupina na začetku uperila vso energijo.

To naredimo tako, da vsakemu udeležencu damo po tri pike. Zastavite sledeče vpra- šanje: »Kateri cilj bi imel največji vpliv pri doseganju vizije, ki smo jo zastavili v Krogu sanj?«

Udeleženci naj pike razdelijo med cilje, za katere menijo, da so za projekt najpo- membnejši.

(48)

48

Lahko dodelijo dve piki enemu cilju in eno drugemu, lahko pa dodelijo po eno piko vsakemu cilju. Ne smejo pa dodeliti treh pik enemu cilju.

Ko so vsi končali, postanejo post-it listki z največ pikami cilji skupnostnih akcij!

Material: - Samolepilne pike / nalepke - Markerji

(49)

Ustvarjanje časovnice z nalogami

Aktivnost bo udeležencem pomagala, da se osredotočijo na naloge.

To bo imelo največji vpliv na celotno vizijo projekta.

Podpreti skupino pri izdelavi podrobnega načrta za njihovo skupnostno akcijo 60 minut

TRAJANJE CILJ

Ekipo prosite, da na flipchart nariše črto z začetnim in končnim datumom projekta. Po potrebi lahko povežejo 2 ali 3 flipchart liste.

Med člane razdelite toliko post-it listkov, kot jih potrebujejo.

Vsaka skupina naj v tišini razmisli o ciljih, ki jih je prepoznala v prejšnji aktivnosti in se vpraša o tem, katere naloge mora opraviti za dosego teh ciljev.

Naloge, ki se jih spomnijo, naj udeleženci napišejo na post-it listke.

AKTIVNOST

Trajanje: 15 minut Material: - Post-it listki

- Flipchart

Ko končajo, naj listke prilepijo na časovnico na mesto, kjer mislijo, da bi naj to nalogo opravili. Spomnite jih, da se nekatere aktivnosti lahko odvijejo simultano.

Ko vsi končajo, jih vprašajte, ali se vsa skupina strinja s časovnico. Pridejo naj do večinskega soglasja, pri tem lahko skupina naredi končne popravke.

Rezultat naj bi bila časovnica z nalogami, ki morajo biti opravljene za dosego skupnih ciljev projekta od začetka do konca.

Vsako nalogo oštevilčite za potrebe naslednje aktivnosti.

(50)

50

Skupino prosite, da razmisli o vprašanju: »Katera fizična in čustvena sredstva lahko / hočem dati tej akciji?«

Po nekaj minutah člane prosite, da svoje ime zapišejo poleg različnih nalog, h katerem bi želeli prispevati.

Material: - Delovni listi - Papir

- Pisala

AKTIVNOST

Ko so vsi zaključili, preverite, ali je poleg vseh nalog napisano vsaj eno ime.

Če poleg katere od nalog ni imen, naj fasilitator na to opozori skupino. Če nihče ni pripravljen izvesti te naloge, ali je torej pomembna za izvedbo projekta?

Če je in nihče v skupini ni pripravljen/zmožen opraviti te naloge, je morda dobro, da skupina še enkrat pregleda projekt in kaj želijo narediti. Morda ga lahko nekoliko zmanjšajo.

Oceniti, kaj skupnostna akcija zahteva in katera sredstva mora posameznik prispevati k akciji

60 minut CILJ

TRAJANJE

Katera fizična, čustvena ali finančna sredstva moram vložiti v

skupnostno akcijo?

(51)

Finančna sredstva

Skupina bo morala oceniti, koliko finančnih sredstev projekt potrebuje. Če se odločijo zaprositi za sredstva, morajo izdelati proračun za stroške.

Pomembno je upoštevati skrite stroške, ki se lahko pojavijo, na primer poti na srečanja skupine in varstvo otrok. Upoštevajte kontrolni seznam pri poglavju »ustvarjanje vključujočih skupin« in razmislite, kako lahko najbolje pokrijete stroške udeležbe.

Fasilitator naj vodi proces tako, da pri tem upošteva okoliščine ljudi in se ogne pritisku na udeležence glede pretirane porabe osebnega proračuna, ali da se k projektu zavežejo preko meja svojih zmožnosti.

Na tej točki so udeleženci navadno polni energije in navdušeni nad nasle- dnjimi koraki v razvoju svoje skupnostne akcije. Po naših izkušnjah z delom s skupinami je pomembno, da se skupine pri njihovem delu podpira in mentorira, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev. Priporočamo, da skupnostne akcije trajajo približno pet ali šest mesecev. Priporočamo tudi, da se skupina mesečno srečuje z mentorjem, ki jim bo nudil celovito podporo in jih spodbujal pri delu. To naj bo dodatek k že utečeni notranji komunikaciji v skupini, ki se lahko odvija preko spleta, osebno, ali oboje.

Spodnja vprašanja za refleksijo so učinkovita aktivnost, ki jo vključite na začetku mentorskega srečanja. Kljub temu zgolj odgovarjanje na vprašanja samo po sebi ni dovolj, da bi zagotovilo obstoj akcije za začrtano obdobje, ali ko jo prizadenejo drugi pomembni dogodki. Bo pa udeležencem pomagalo ostati osredotočeni in navdahnjeni za svoje delo. Tako bodo lahko vseskozi imeli v mislih, kako to, kar počnejo, pripomore k doseganju njihovih ciljev.

(52)

52

Priprava

1. Udeležence povabite, da se tiho usedejo v krog za samorefleksijo. Sedijo lahko, kakor želijo, da jim je le udobno

2. Prosite jih, naj pomislijo na skupnostno akcijo in svojo vlogo v njej Trajanje: 5 minut

Material: udoben prostor

AKTIVNOST

Vsak naj vzame kos papirja in pisalo. Pojasnite, da jim boste zastavljali vprašanja in naj na liste napišejo, kar koli jim ob tem pride na misel. Tega ne bodo delili z nikomer.

Vajo izvedite v tišini.

Postavite spodnja vprašanja in se osredotočite na tista, ki so za skupino trenutno bolj relevantna. Pustite dovolj časa, da vsi razmislijo o odgovoru in ga zapišejo. Če je možno, jih ne sprašujte, ali so končali, da ne prekinete tišine.

1. Kaj si želel doseči od našega zadnjega srečanja (prejšnji teden, mesec ...)? Si to dosegel / končal? Če ne, kaj te je pri tem ustavilo? Je še zmeraj pomembno, ta to dosežeš / končaš?

2. Kaj drugega / dodatnega še želiš narediti do našega naslednjega srečanja? Ali te aktivnosti še vedno prispevajo k skupnim sanjam (če je potrebno, preveri in pretehtaj alternative)

3. Kdo bi moral biti v to vpleten? Kdo je deležnik teh aktivnosti?

4. Kako boš vključil te, ki bi morali biti vključeni?

5. Katera duhovna, mentalna, fizična, čustvena ali finančna sredstva potrebuješ, da bi dokončal nalogo?

Skupini ponuditi proces za lasten »check in« skozi celotno skupnostno akcijo

15 minut CILJ

TRAJANJE

Vprašanja za refleksijo

(53)

Trajanje: 10 minut Material: - Papir - Pisala

6. Kateri je najboljši način, da jih dobiš? Kako bi delo moralo biti narejeno?

Kateri so najboljši procesi za ta del projekta?

7. Do kdaj mora biti delo narejeno? Kdaj se mora pričeti?

8. Kako bi se lahko poskušal zamotiti ali ustaviti pri izpolnjevanju nalog, ki si si jih zadal?

Vsako srečanje je dobro končati s »checkoutom«, z vprašanji kot:

- Kdaj in kje se srečamo prihodnjič?

- Kako se počutite?

- Želite še kaj dodati?

(54)

TRETJI DEL: Po akciji

Praznovanje

Ponoven obisk Kompasa sočutja Pet vprašanj za okvir stalnega sodelovanja