Prova di lingua slovena classe II secondaria di secondo grado

(1)

1. DEL

BESEDILO A

IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR

Drugo dejanje, tretji prizor: Grudnovka, Ščuka

Grudnovka Grudnovka Grudnovka

Grudnovka: séde za mizo v ospredju in povabi Ščuko, da séde. Vam se zdi umazano vse to? Ščuka Ščuka Ščuka Ščuka: In smešno. Grudnovka Grudnovka Grudnovka

Grudnovka: Imate prav. Ali dihati je treba tisti zrak, ki je človeku na razpolago. Ščuka

Ščuka Ščuka

Ščuka: Gotovo; riba živi v vodi in žaba v mlaki. Grudnovka

Grudnovka Grudnovka

Grudnovka: Zato je nespameten, kdor ni zadovoljen s stvarmi, kakršne so. Vi samí niste nič boljši od nas, – razloček je samo ta, da ste nezadovoljni; a to vas ne opravičuje.

Ščuka Ščuka Ščuka

Ščuka: Motite se, milostiva, jaz sem jako zadovoljen. Imam samó napako od rojstva: moj nos je jako fin in ne prenese veliko. Če si zatisnem nos, sem v stanju, da napravim največjo lumparijo.

Grudnovka: Bodite odkritosrčni in pustite ironijo. Rada bi vas slišala, kako govorite naravnost iz srca. Ščuka

Ščuka Ščuka

Ščuka: s posebnim poudarkom Ali me niste slišali nikoli? Grudnovka

Grudnovka Grudnovka

Grudnovka: Da … to je bilo zdaj naravnost iz srca! … In vi se spominjate še zmerom, še zmerom na tiste lepe čase?

Ščuka: Pustimo jih pri miru. Če bi se jih zdaj dotikali, bi jih umazali, in škoda bi jih bilo. Kratka pavza. Od tedaj se je spremenilo veliko.

Grudnovka: nekoliko ironično Povejte mi, – ali ste me ljubili v resnici? Ščuka

Ščuka Ščuka

Ščuka: vstane, nekoliko vznemirjen Pustite pri miru tiste čase. Zame so ostali taki, kakršni so bili, brez grenkosti in brez hinavstva. Ne pripovedujte mi jasno, kaj se je zgodilo pozneje. Jaz čutim na tihem, koliko je bilo zraven laži in razočaranja, – ali shranil sem tiste čase z vso ljubeznijo v svojem srcu, in nihče se jih ne sme dotikati. Vi, milostiva, najmanj …

Grudnovka: po kratkem odmoru To so bili tisti časi … takrat ste bili idealen človek … v tistih časih … Ščuka

Ščuka Ščuka

Ščuka: Da, in ostalo mi ni drugega iz tistih časov nego fraze. Od teh zdaj živim … S spremenjenim glasom, z

ironijo. Glejte, kako je dobro, če je človek idealen. Kar je bilo lepega in resničnega, je sicer izginilo za zmerom,

toda plašč je pustilo v sobi. Besede so ostale, tiste fraze namreč, ki so dandanes naše svetinje in vse naše bogastvo.

Grudnovka: Ali prosim vas, kaj pa hočete brez fraz? Ščuka

Ščuka Ščuka

Ščuka: Res je, vsak upor bi bil neumen in brezuspešen. Tiste lepe besede, ki so nekdaj nekaj pomenile, in ki so zaradi tega, uživale upravičeno spoštovanje, so zdaj samo še fraze; spoštovanje pa je ostalo, in kdor te fraze zasmehuje, je izdajalec različnih idej, svetinj, in tako dalje …

(2)

Ščuka: Škodujejo, ubijajo! … Laž ne ubija s kolom, ali plazi se po žilah, kakor strup, počasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje … Ali mislite, da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku, – tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste? – Po takih dneh prihajajo viharji.

Grudnovka: A vi živite vendar, – vi delate sami te fraze, vi jih propagirate, vi jih branite; ravno vi, naš imenitni žurnalist, prašite po cestah, da se dviga čez hiše …

Ščuka: Prah me zaradi tega nič manj ne grize v oči … Vstane. Zaničujte me po pravici; jaz sem nesrečen človek. Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samo sladko smehljati se je treba … nič drugega. In ničesar ne sme človek videti in ničesar si ne sme želeti … Ali jaz vidim, kako gremo vsi skupaj navzdol, v nesrečno blato, jaz vidim, da so nam laži in fraze vzele še tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi gledal to življenje od daleč, bi se mu smejali; kdor ga mora živeti in je pošten, je najbolje, da se obesi … Ničesar si ne sme človek želeti! … Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez strahu in brez ozirov in brez sebičnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj živimo in ki so cilj in konec vsega našega neumnega in brezpomembnega delovanja … in to bi vendar ne bilo težko, ne bilo bi tako težko! – Samo oči bi bilo treba odpreti … Nič drugega bi ne bilo treba: – samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši … Zrak bi se izčistil, in mi vsi bi dihali … dihali … Daljši prestanek. Z mirnejšim glasom. No, daleč je do tega …

(Ivan Cankar: Za narodov blagor, Študentska založba, Ljubljana, 2006, str. 33–35)

(3)

A A A

A1. V katero literarno zvrst spada izhodiščno besedilo1. V katero literarno zvrst spada izhodiščno besedilo1. V katero literarno zvrst spada izhodiščno besedilo1. V katero literarno zvrst spada izhodiščno besedilo????

S križcem označi pravilen odgovor.

A. □ Esejistično. B. □ Epsko. C. □ Dramsko. D. □ Lirsko. A A A

A2. Kako imenujemo odrske oziroma2. Kako imenujemo odrske oziroma2. Kako imenujemo odrske oziroma2. Kako imenujemo odrske oziroma režijske opombe, ki jih je avtor dodal besedilu v režijske opombe, ki jih je avtor dodal besedilu v režijske opombe, ki jih je avtor dodal besedilu v režijske opombe, ki jih je avtor dodal besedilu v ležečem tiskuležečem tiskuležečem tiskuležečem tisku????

___________________________________________________ A A A

A3.3.3. Kaj želi Ščuka povedati s frazemom 3.Kaj želi Ščuka povedati s frazemom Kaj želi Ščuka povedati s frazemom Kaj želi Ščuka povedati s frazemom moj nos je jako finmoj nos je jako finmoj nos je jako fin???? moj nos je jako fin S križcem označi pravilen odgovor.

A. □ Da je ošaben. B. □ Da opazi stvari. C. □ Da je prizadet. D. □ Da ima lep nos.

A A A

A4. Kaj v odlomku izvemo o odnosu med Grudnovko in Ščuko? 4. Kaj v odlomku izvemo o odnosu med Grudnovko in Ščuko? 4. Kaj v odlomku izvemo o odnosu med Grudnovko in Ščuko? 4. Kaj v odlomku izvemo o odnosu med Grudnovko in Ščuko? ___________________________________________________ A A A

A5. Grudnovka in Ščuka se v odlomku spominjata 5. Grudnovka in Ščuka se v odlomku spominjata 5. Grudnovka in Ščuka se v odlomku spominjata nekdanjih časov. Kaj je ostalo od njih?5. Grudnovka in Ščuka se v odlomku spominjata nekdanjih časov. Kaj je ostalo od njih?nekdanjih časov. Kaj je ostalo od njih? nekdanjih časov. Kaj je ostalo od njih?

A. □ Grenkoba. B. □ Ljubezen. C. □ Lepe besede. D. □ Bogastvo. A A A

A6. Kakšen je Ščuka v tem odlomku?6. Kakšen je Ščuka v tem odlomku?6. Kakšen je Ščuka v tem odlomku?6. Kakšen je Ščuka v tem odlomku?

A. □ Zagrenjen. B. □ Hinavski. C. □ Zadovoljen. D. □ Idealen. A A A

A7. 7. 7. Katero besedo, ki je prispodoba za družbeno situacijo, uporabita govorca7. Katero besedo, ki je prispodoba za družbeno situacijo, uporabita govorcaKatero besedo, ki je prispodoba za družbeno situacijo, uporabita govorcaKatero besedo, ki je prispodoba za družbeno situacijo, uporabita govorca na treh ključnih mestih v na treh ključnih mestih v na treh ključnih mestih v na treh ključnih mestih v odlomku

odlomku odlomku odlomku? ? ? ?

(4)

2

22 2.... DEL

DEL

BESEDILO B

C

CANKAR V STRIPU

ANKAR V STRIPU

Tridelni stripovski projekt je že v minulem letu kot

prvi napovedal serijo knjižnih poklonov in različnih kulturnih obeležij stote obletnice smrti našega največjega avtorja Ivana Cankarja (1876–1918). Da bi mladim na čim bolj sodoben način predstavili in približali literarni opus tega velikana, so se pod okriljem založbe Škrateljc, ki jo vodi dr. Uroš Grilc,

združili trije mladinski avtorji (Andrej Rozman – Roza, Boštjan Gorenc – Pižama, Žiga X. Gombač) in trije eminentni ilustratorji (Damjan Stepančič, Tanja Komadina, Igor Šinkovec), obsežne spremne študije pa so prispevali Mladen Dolar, Ana Perne, Matic Kocijančič in urednica vseh treh izdaj Ženja Leiler. Velika ekipa se je projekta lotila študiozno in zelo ambiciozno, ogledali so si Cankarjevino na Klancu, Vrhniški muzej, obiskali Cankarjevo hišo na Rožniku, v NUK-u pregledovali Cankarjeve rokopise in tako že v samo predpripravo projekta vložili veliko časa in energije.

Za Hlapce, to zahtevno politično obarvano dramo, ki je nastala že davnega leta 1909, prvič pa je bila uprizorjena šele po Cankarjevi smrti, je Roza prepričan, da zelo nagovarja tudi današnjo družbo, kjer bi zlahka našli »obračanje po vetru in tudi kakega Jermana, ki ga je sistem izločil.« Zato izvirnega besedila ni veliko spreminjal, le skrajšal in posodobil je nerazumljive starinske besede ter dodal dva angela, ki dogajanje komentirata. Gosto in večplastno besedilo ter mnoge psihološke dileme pa je Stepančič v svojem prepoznavnem stilu zelo uspešno vizualno, likovno in risarsko prestavil na dinamično stripovsko prizorišče. Tudi socialna povest Hlapec Jernej in njegova pravica bi lahko bila zelo aktualna v današnjih dneh, zato je dvojec Gombač–Šinkovec sprejel svojevrsten izziv in povest spremenil v stripovsko basen s pasjim junakom, ki po štiridesetih letih predanega dela v slaščičarni ostane brez vsega in se odloči sam poiskati pravico. Cankarjeve črtice v zbirki Moje življenje govorijo o Ivanovem otroštvu, ki ga zaznamujejo revščina, pomanjkanje in velika materina požrtvovalnost. Poleg zelo znanih črtic o peharju suhih hrušk in tiste o zatajeni materi, je Gorenc v navezi s Komadino povzel in odlično, humorno, mestoma tudi zelo angažirano priredil še nekaj drugih epizod iz Ivanove rane mladosti, ki je bila prežeta s krivdo in travmami. Da bi mladim bralcem čim bolj približali Cankarja, pa so ustvarjalci pripravili tudi gledališko-stripovski performans. Stripe so na pot pospremile tudi besede Borisa Pahorja, ki pravi: »Beri Cankarja, ker je zmeraj sodoben.«

(5)

B B B

B1.1.1.1. Po katerih treh Cankarjevih delih so Po katerih treh Cankarjevih delih so Po katerih treh Cankarjevih delih so Po katerih treh Cankarjevih delih so izdali stripe?izdali stripe?izdali stripe?izdali stripe?

___________________ ___________________ ___________________ B B B

B2. S katerim namenom so se pri založbi Škrateljc odločili za priredbo Cankarjevih del v obliki stripa? 2. S katerim namenom so se pri založbi Škrateljc odločili za priredbo Cankarjevih del v obliki stripa? 2. S katerim namenom so se pri založbi Škrateljc odločili za priredbo Cankarjevih del v obliki stripa? 2. S katerim namenom so se pri založbi Škrateljc odločili za priredbo Cankarjevih del v obliki stripa? ___________________________________ B B B

B3. Zakaj je Cankarjeva dela v današnjih časih smiselno ponovno izdajati?3. Zakaj je Cankarjeva dela v današnjih časih smiselno ponovno izdajati?3. Zakaj je Cankarjeva dela v današnjih časih smiselno ponovno izdajati?3. Zakaj je Cankarjeva dela v današnjih časih smiselno ponovno izdajati?

A. □ Zaradi sloga. B. □ Zaradi humornosti. C. □ Zaradi obletnice. D. □ Zaradi aktualnosti. B B B

B4. V katerem stripu sta si njegova avtorja dovolila največ 4. V katerem stripu sta si njegova avtorja dovolila največ 4. V katerem stripu sta si njegova avtorja dovolila največ 4. V katerem stripu sta si njegova avtorja dovolila največ ustvarjalne svobode? Pojasni.ustvarjalne svobode? Pojasni.ustvarjalne svobode? Pojasni.ustvarjalne svobode? Pojasni. ___________________________________ B B B

B5. Kaj v besedil5. Kaj v besedil5. Kaj v besedil5. Kaj v besedilu pomeni besedna zvezu pomeni besedna zvezu pomeni besedna zvezu pomeni besedna zvezaaaa knjižni poklonknjižni poklonknjižni poklon???? knjižni poklon S križcem označi pravilen odgovor.

A. □ Knjižno darilo. B. □ Literarni opus. C. □ Izraz spoštovanja. D. □ Priredba besedila.

(6)

3

33 3.... DEL

DEL

BESEDILO C

»V RAZVITIH DRUŽBAH JE DRŽAVNI ARHIV EDEN OD ATRIBUTOV

DRŽAVNOSTI, PRI NAS ŽAL

DRŽAVNOSTI, PRI NAS ŽAL ŠE

ŠE

ŠE NI«

NI«

Arhivi še zdaleč niso suhoparna zadeva, pravi dr. Ema Umek, ki bi

verjetno, če je ne bi pred 16 leti doletela skoraj popolna izguba vida na desnem očesu (na levo pa že od rojstva komaj kaj vidi), še vedno proučevala arhivsko gradivo. Natančnost je tista lastnost, ki ji je prišla zelo prav tudi pri njenem delu. Skoraj pol stoletja je posvetila delu v arhivistiki in bila pri tem očitno zelo uspešna, saj je bila pred upokojitvijo direktorica Arhiva SRS. Leta 2006 je za svoje življenjsko delo prejela Aškerčevo nagrado.

Med vašim službovanjem se je kar nekajkrat spremenilo im Med vašim službovanjem se je kar nekajkrat spremenilo im Med vašim službovanjem se je kar nekajkrat spremenilo im

Med vašim službovanjem se je kar nekajkrat spremenilo ime arhiva.e arhiva.e arhiva. e arhiva.

Ema Umek (E. U.): Da, najprej je bil Osrednji državni arhiv Slovenije, nato Državni arhiv Ljudske republike Slovenije, potem celo Arhiv Slovenije in na koncu Arhiv Socialistične republike Slovenije.

Očitno se je vaš arhiv, če se malo pošalimo, p Očitno se je vaš arhiv, če se malo pošalimo, p Očitno se je vaš arhiv, če se malo pošalimo, p

Očitno se je vaš arhiv, če se malo pošalimo, prej osamosvojil od Jugoslavije kot Slovenija?rej osamosvojil od Jugoslavije kot Slovenija?rej osamosvojil od Jugoslavije kot Slovenija?rej osamosvojil od Jugoslavije kot Slovenija?

E. U.: Po svoje to drži. Sicer pa je arhiv v razvitih družbah eden od atributov državnosti. Skupaj z grbom in zastavo. Nam to, žal, še ni uspelo. Vse države, ki nekaj dajo nase, od nekdaj cenijo svoje arhive. Ti ohranjajo njihovo zgodovino in s tem potrjujejo njihovo identiteto. Mi sicer imamo osrednji arhiv, a se ne zavedamo dovolj, kako pomemben je.

Se je vrednotenje arhiva v desetletjih spreminjalo? Se je vrednotenje arhiva v desetletjih spreminjalo? Se je vrednotenje arhiva v desetletjih spreminjalo? Se je vrednotenje arhiva v desetletjih spreminjalo?

E. U.: Čeprav je Arhivsko društvo Slovenije veliko naredilo za popularizacijo arhiva, izdalo je celo dve knjižici o arhivih v Sloveniji in po svetu, je to ljudem pri nas težko prodiralo v zavest. Do 70. let in še kasneje so ljudje prihajali v arhiv predvsem zato, ker so iskali dokumente za svojo delovno dobo. Pozneje se je to sicer izboljševalo, prihajali so tudi zaradi drugih razlogov, a ne dovolj. Premalo Slovencev se zaveda, kako važno je ohraniti arhivsko gradivo. Nobelovec Ivo Andrić je zapisal, da tisti, ki ne pozna preteklosti svojega naroda, ne more predvidevati, kakšna bo njegova prihodnost. Ker premalo poznamo našo preteklost, so marsikatere odločitve površne. Zgodovina ni samo tisto, kar je napisano v zgodovinskih knjigah. Zgodovina so dokumenti, ki jih je treba poznati, prav tako njihov časovni in situacijski kontekst, pomembne dokumente pa je treba tudi objaviti.

Marsikateri arhivski dokument je mogoče odpreti in objaviti šele po več desetletjih. Ali v zahtevani Marsikateri arhivski dokument je mogoče odpreti in objaviti šele po več desetletjih. Ali v zahtevani Marsikateri arhivski dokument je mogoče odpreti in objaviti šele po več desetletjih. Ali v zahtevani Marsikateri arhivski dokument je mogoče odpreti in objaviti šele po več desetletjih. Ali v zahtevani odmaknjenosti pretiravamo?

odmaknjenosti pretiravamo? odmaknjenosti pretiravamo? odmaknjenosti pretiravamo?

E. U.: To je zelo različno. Če, denimo, potrebujem dokument, da sem opravila maturo, je ta lahko dostopen takoj, kadar pa imamo opravka z dokumenti o nekih družbenih pretresih, potrebujemo za nepristransko vrednotenje nekoliko treznejšo glavo, ker so takrat vrsto let preveč prisotni subjektivni argumenti. Pa ne zgolj to: poleg dokumentov, ki so nastali pri nas, potrebujemo še dokumente, ki so nastali v drugih državah. Kajti

(7)

svet ni postal globalna vas šele včeraj, tak je bil od nekdaj, samo sporočila so potovala drugače in veliko počasneje.

Kaj bi rekli tistim, ki se j Kaj bi rekli tistim, ki se j Kaj bi rekli tistim, ki se j

Kaj bi rekli tistim, ki se jim zdi brskanje po arhivih suhoparno početje?im zdi brskanje po arhivih suhoparno početje?im zdi brskanje po arhivih suhoparno početje?im zdi brskanje po arhivih suhoparno početje?

E. U.: Da je vse prej kot to. Velikokrat je podobno sestavljanki z elementi romana ali kriminalke. Tam najdemo tudi prenekatero anekdoto. Denimo to, da je bila na deželnem zboru Kranjske od 16. stoletja naprej putika upravičen razlog za neudeležbo na zboru.

Zadnja štiri leta pred upokojitvijo ste arhiv tudi vodili. Kako bi sami ocenili svoje delo? Zadnja štiri leta pred upokojitvijo ste arhiv tudi vodili. Kako bi sami ocenili svoje delo? Zadnja štiri leta pred upokojitvijo ste arhiv tudi vodili. Kako bi sami ocenili svoje delo? Zadnja štiri leta pred upokojitvijo ste arhiv tudi vodili. Kako bi sami ocenili svoje delo?

E. U.: Predvsem sem želela nadaljevati dotedanjo vizijo arhiva in njegovo posodabljanje. Vse to mi je v precejšnji meri tudi uspelo. Restavratorski laboratorij smo dobili šele v 70. letih, prej nismo imeli nič. Konec 60. let je začel nastajati filmski arhiv, fotolaboratorij pa smo dobili šele v 80. letih, v mojem mandatu. Sama sem bila tudi precej vključena v proces vračanja arhivskega gradiva iz Avstrije. Poleg tega sem od leta 1978 do 1988 vodila vaje iz arhivistike na zgodovinskem oddelku ljubljanske filozofske fakultete, kjer je bil takrat prvič organiziran študij arhivistike za zgodovinarje. Kot direktorica arhiva sem imela priložnost, da sodelavce spodbudim k vpisu na znanstveni magistrski in doktorski študij, kar naj bi pripomoglo k boljšemu vrednotenju našega dela. Zame pa je v tem pogledu veljalo, da je kovačeva kobila bosa ...

Verjetno merite na to, da ste dok Verjetno merite na to, da ste dok Verjetno merite na to, da ste dok

Verjetno merite na to, da ste doktorirali šele po upokojitvi?torirali šele po upokojitvi?torirali šele po upokojitvi? torirali šele po upokojitvi?

E. U.: Prej enostavno nisem imela časa, da bi se temu pošteno posvetila. Sicer pa sem svojo disertacijo Erbergi in Dolski arhiv napisala v enem letu, saj sem imela že prej zbrano gradivo. Z delom sem poravnala dolg za Slovence zaslužne plemiške rodbine Erbergov, ki je bila v mnogih pogledih pozabljena in v povojnem obdobju celo zamolčana kot mnoge druge plemiške rodbine. Ta rodbina je zelo zanimiva. Jožef Kalasanc, baron Erberg, je bil vzgojitelj avstrijskega prestolonaslednika, kasnejšega cesarja Ferdinanda, in je kot tak imel pomembno vlogo na dunajskem dvoru. Vedno sem se spraševala, zakaj niso tako pomembne vloge zaupali komu drugemu. To je še neodkrita skrivnost.

(Prirejeno po: Jasna Kontler Salomon, Delo, 7. november 2018, str. 17)

(8)

C1. C1. C1.

C1. Izhodiščno besedilo jeIzhodiščno besedilo jeIzhodiščno besedilo jeIzhodiščno besedilo je …………

A. □ … poročilo. B. □ … vprašalnik. C. □ … intervju. D. □ … anketa. C C C

C2. 2. 2. 2. Zakaj je Zakaj je Zakaj je Zakaj je po mnenju Eme Umek arhiv eden izmedpo mnenju Eme Umek arhiv eden izmedpo mnenju Eme Umek arhiv eden izmed simbolov državnosti?po mnenju Eme Umek arhiv eden izmedsimbolov državnosti?simbolov državnosti?simbolov državnosti? ____________________________________________________ C C C

C3.3.3.3. Katera trditev je glede na besedilo pravilna? Katera trditev je glede na besedilo pravilna? Katera trditev je glede na besedilo pravilna? Katera trditev je glede na besedilo pravilna?

A. □ Ljudje večinoma prihajajo v arhive po osebne dokumente. B. □ Ivo Andrić je na podlagi zgodovine napovedoval prihodnost. C. □ Delo z arhivskimi viri ostaja v naši družbi bolj ali manj enako. D. □ Poznavanje zgodovine vpliva na ravnanje ljudi v sedanjosti.

C C C

C4. Kaj je razlog, da se nekatere arhivske dokumente sme objaviti šele po več letih?4. Kaj je razlog, da se nekatere arhivske dokumente sme objaviti šele po več letih?4. Kaj je razlog, da se nekatere arhivske dokumente sme objaviti šele po več letih?4. Kaj je razlog, da se nekatere arhivske dokumente sme objaviti šele po več letih?

A. □ Objektivna presoja. B. □ Večja natančnost. C. □ Boljše povezovanje. D. □ Subjektivni argumenti. C C C

C5. 5. 5. 5. S čim Ema Umek primerja delo v arhivu?S čim Ema Umek primerja delo v arhivu?S čim Ema Umek primerja delo v arhivu?S čim Ema Umek primerja delo v arhivu?

____________________________________________________

C C C

C6. 6. 6. 6. S katerimi oddelki so posodobili arhiv?S katerimi oddelki so posodobili arhiv?S katerimi oddelki so posodobili arhiv?S katerimi oddelki so posodobili arhiv?

____________________________________________________

C C C

C7. 7. 7. 7. V čemV čemV čemV čem je pomen doktorske disertacije Eme Umek?je pomen doktorske disertacije Eme Umek?je pomen doktorske disertacije Eme Umek?je pomen doktorske disertacije Eme Umek?

A. □ V njej je odprla prej slabo raziskano tematiko plemiških družin. B. □ V njej je našla razloge za Kalasančevo vlogo na dunajskem dvoru. C. □ Doktorsko disertacijo je napisala po svoji upokojitvi.

(9)

4

44 4.... DEL

DEL

BESEDILO

BESEDILO D

D

PRAGOZD NI DŽUNGLA, ZATO TARZANA NE BOMO SREČALI

Rog, prostrano kraško višavje med dolino reke Krke in Kočevskim poljem, je največje gozdno območje v Sloveniji. Gozdovi, ki jih sestavljata pretežno le dve drevesni vrsti, jelka in bukev, kot debela koža preraščajo sicer surov skalnati svet, ki ga zaznamujejo živahni kraški pojavi. Tu ni velike vrstne pestrosti, jelka in bukev sta v tisočletjih razvili neverjetno simbiozo. Bukev potrebuje veliko več svetlobe za rast, medtem ko lahko jelka leta, celo 100 ali 200 let, čaka v senci, dokler sosednje drevo ne odmre in pade.

Na Kočevskem je 42 gozdnih rezervatov (gozdni rezervat je gozd, ki je prepuščen popolnoma naravnemu razvoju, v njem ni dovoljena sečnja in tudi ne nabiranje gozdnih sadežev) in 6 t. i. pragozdnih ostankov, to so pragozdovi Krokar, Rajhenavski Rog, Prelesnikova koliševka, Kopa, Strmec in Pečka, ki skupaj merijo skoraj 219 hektarjev. Ti so posebej dragoceni, saj so to gozdovi, ki nikoli v zgodovini niso bili sekani ali požgani.

Pelodne analize so pokazale, da je bilo ravno na območju Slovenije ledenodobno zatočišče drevesnih vrst. Na presečišču mediteranskega in celinskega podnebja ni bilo ledenikov, tako da so drevesne vrste lahko tu počakale, preživele ledeno dobo in se razširile. Genetska raziskava bukve kaže, da večina evropske bukve izhaja ravno iz tega prostora, in to je tudi razlog, da je pragozd Krokar prišel na Unescov seznam staroraslih gozdov. Pri nas smo poimenovali pragozd tisti gozd, ki ni bil sekan in je bil v zgodovini kot tak tudi uradno zaščiten, ali je pragozd del lastnega imena že dolga desetletja kot Krakovski pragozd. Za začetek načrtnega varstva gozdov v Sloveniji štejemo leto 1892, ko je gozdar Leopold Hufnagl v prvem gozdnogospodarskem načrtu zapisal zaščitno pripombo. Pragozd Rajhenavski Rog ni bil zavarovan v tem prvem načrtu, temveč deset let pozneje, tisti, ki so bili, pa jih ni več, v zgodovini so bili posekani ali spremenjeni.

Najbolj dostopen za turiste in tudi lepo označen je pragozd Rajhenavski Rog. Do izhodišča za ogled nas pripelje roška cesta, po kateri se lahko peljete z vsakim avtomobilom, ne le s terencem. Ob ruševinah objektov nekdanje roške žage v osrčju Roga ob roški cesti, kjer se srečata poti iz Kočevja na eni in Dolenjskih Toplic na drugi strani, so pred več kot dvajsetimi leti postavili paviljon z informacijskimi tablami v slovenskem in angleškem jeziku, da bi obiskovalcem na kratko razložili pomen gozdnega rezervata in pragozda, še preden se vanj odpravijo.

Žago so leta 1894 postavili grofje Auerspergi in je bila do zaprtja leta 1932 največji žagarski objekt v Sloveniji in eden največjih v tedanji Jugoslaviji. Do nje so po gozdu speljali dva kraka gozdne železnice: en tir proti Kočevju, drugega proti Straži, zgradili so skupno 36 kilometrov proge, ki jo je na nekaterih mestih še mogoče prepoznati kot kamnito nasutje, bogato poraslo z mahom. Velike hlode je bilo namreč iz globokega gozda težko vlačiti v dolino, zato so jih raje predelali na mestu. Iz krasnih velikih dreves so večinoma izdelovali deščice za zabojčke za južno sadje. Trgovanje z južnim sadjem je bilo vse do leta 1880 tudi najbolj donosna

(10)

dejavnost Kočevarjev, po njeni prepovedi pa se je zanje začelo težko življenje, ki ga ni mogel izboljšati niti zagon žage v Rogu.

Na mestu nekdanjega gospodarskega objekta si želijo v prihodnosti urediti večje informacijsko središče za obiskovalce, pešpoti pa bi radi zasnovali kot malo krožno pragozdno pot z razglediščem na vrhu Rajhenavskega Roga, da bi obiskovalec lahko doživel to ogromno gozdno morje. Meje gozdnih rezervatov so označene z modro barvo, najbolj atraktiven del Roške pešpoti pa z zeleno medvedjo šapo na beli podlagi. Poleg medveda, ki ga le redko srečamo, v kočevskih gozdovih živijo še jelenjad, volk, risa in več redkih in ogroženih živali. Deset metrov od meje pragozda poteka ogledna pešpot, urejena kot drobna stezica, kjer moraš občasno stopiti tudi čez kakšno jelko ali splezati čez skalo, s čimer so gozdarji želeli še podkrepiti občutenje divje narave. Vseeno pa je marsikdo, ko ga pripeljejo v pragozd, malo razočaran, saj se pragozd in gozdni rezervat le malo razlikujeta: tu ni kake goste džungle, ni Tarzana.

(11)

D D D

D1.1.1.1. Glede na sporočilni namen izhodiščno besedilo uvrščamo medGlede na sporočilni namen izhodiščno besedilo uvrščamo medGlede na sporočilni namen izhodiščno besedilo uvrščamo medGlede na sporočilni namen izhodiščno besedilo uvrščamo med …………

A. □ … poizvedovalna besedila. B. □ … pozivna besedila. C. □ … prikazovalna besedila. D. □ … povezovalna besedila. D D D

D2.2.2.2. Kaj je glavna tema besedila? Kaj je glavna tema besedila? Kaj je glavna tema besedila? Kaj je glavna tema besedila? _____________________________________________________ D D D

D3.3.3.3. Označi pravilno trditev Označi pravilno trditev Označi pravilno trditev Označi pravilno trditev (glej prve štiri odstavke)....

Če je trditev pravilna, označi DA, če ni, označi NE.

DA NE

A. Za Rog je značilna velika raznolikost drevesnih vrst. B. Nekateri gozdovi v Sloveniji so se povsem naravno razvijali.

C.... Slovenski pragozdovi so uradno zaščiteni.

D.... Rajhenavski Rog je dostopen za turiste zaradi gozdne železnice.

D D D

D4.4.4.4. Zakaj so na roški planoti sredi gozdov leta 1894 zgradili veliko parno žago?Zakaj so na roški planoti sredi gozdov leta 1894 zgradili veliko parno žago?Zakaj so na roški planoti sredi gozdov leta 1894 zgradili veliko parno žago?Zakaj so na roški planoti sredi gozdov leta 1894 zgradili veliko parno žago?

A. □ Ker so začeli graditi železniško progo. B. □ Ker je bila lokacija najugodnejša. C. □ Ker je bilo les treba predelati na mestu. D. □ Ker so želeli zgraditi največji žagarski obrat.

D D D

D5. Kako sta v besedilu povezana pragozd in južno sadje?5. Kako sta v besedilu povezana pragozd in južno sadje?5. Kako sta v besedilu povezana pragozd in južno sadje?5. Kako sta v besedilu povezana pragozd in južno sadje? ______________________________________________ D D D

D6. Katera trditev je glede na besedilo pravilna?6. Katera trditev je glede na besedilo pravilna?6. Katera trditev je glede na besedilo pravilna?6. Katera trditev je glede na besedilo pravilna?

A. □ Pragozd je za turiste nevaren zaradi divjih živali. B. □ Obstajajo načrti za turistično ureditev pragozda. C. □ Pragozd je namenjen množičnemu turizmu.

D. □ Med pragozdom in rezervatom obstajajo velike razlike.

(12)

JEZIK

1. 1. 1.

1. Preveri poved.Preveri poved.Preveri poved.Preveri poved.

Pri nas smo poimenovali pragozd tisti gozd, ki ni bil sekan in je bil v zgodovini kot tak tudi uradno zaščiten, ali je pragozd del lastnega imena že dolga desetletja, recimo Krakovski pragozd.

Iz koliko stavkov je sestavljena poved? Iz koliko stavkov je sestavljena poved? Iz koliko stavkov je sestavljena poved? Iz koliko stavkov je sestavljena poved?

A. □ Dveh. B. □ Treh. C. □ Štirih. D. □ Petih. 2. 2. 2.

2. V preglednico vpišite, ali so večstavčne povedV preglednico vpišite, ali so večstavčne povedV preglednico vpišite, ali so večstavčne povedV preglednico vpišite, ali so večstavčne povedi priredno ali podredno zložene.i priredno ali podredno zložene.i priredno ali podredno zložene.i priredno ali podredno zložene.

A. Pelodne analize so pokazale, da je bilo ravno na območju Slovenije ledenodobno zatočišče drevesnih vrst.

B. Velike hlode je bilo namreč iz globokega gozda težko vlačiti v dolino, zato so jih raje predelali na mestu.

C. Simbol Kočevske je medved, a so idealne razmere predvsem za razvoj jelenjadi.

D. Kočevski rog je eden najbolje naravno ohranjenih, saj so že pred 125 leti opustili sonaravno gospodarjenje.

E. Pragozd Rajhenavski Rog ni bil zavarovan v prvem načrtu, temveč deset let pozneje.

(13)

3. 3. 3.

3. Vpiši pravilno obliko besede Vpiši pravilno obliko besede Vpiši pravilno obliko besede Vpiši pravilno obliko besede (s predlogom)....

KJE? OD KOD? KAM?

Kočevska Slovenija Primorska Dolenjske Toplice 4. 4. 4.

4. Spodnja lastna imena razvrstiSpodnja lastna imena razvrstiSpodnja lastna imena razvrstiSpodnja lastna imena razvrsti v razpredelnicov razpredelnicov razpredelnicov razpredelnico....

Rog, Auerspergi, Slovenija, Dolenjske Toplice, Prelesnikova koliševka, Roška žaga, Gea, Unesco

OSEBNA STVARNA ZEMLJEPISNA –

naselbinska ZEMLJEPISNA – nenaselbinska 5. 5. 5.

5. Kaj imajo skupnega naslednji samostalnikiKaj imajo skupnega naslednji samostalnikiKaj imajo skupnega naslednji samostalnikiKaj imajo skupnega naslednji samostalniki????

višavje, nasutje, jelenjad

____________________________________